{"id":35632,"date":"2024-03-27T10:47:34","date_gmt":"2024-03-27T09:47:34","guid":{"rendered":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/?p=35632"},"modified":"2024-03-27T10:47:36","modified_gmt":"2024-03-27T09:47:36","slug":"na-kubanskem-vzhodu","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/na-kubanskem-vzhodu\/","title":{"rendered":"Na kubanskem vzhodu"},"content":{"rendered":"\n

Pi\u0161e: Gvido Pevec<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Potovanja na Kubo<\/span><\/strong><\/a><\/p>\n

Sedim na glavnem mestnem trgu in \u017eivljenje kar vre okoli mene.<\/strong> Sem dale\u010d na vzhodu kubanskega otoka v mestu, ki se imenuje Santiago de Cuba. Mesto nosi ime po svojem zavetniku, apostolu Jakobu. Jakob je bil brat evangelista apostola Janeza in je kot prvi apostol umrl mu\u010deni\u0161ke smrti. \u0160e pred tem je po verovanju nekaj let pre\u017eivel v dana\u0161nji \u0160paniji in na Portugalskem, kjer je oznanjal Veselo Oznanilo. Po Jakobovi smrti so bili njegovi posmrtni ostanki \u010dude\u017eno prene\u0161eni iz Svete de\u017eele v \u0160panijo, v kraj Santiago de Compostela. Tu se \u0161e dandanes kon\u010duje ena izmed najbolj priljubljenih romarskih poti.<\/p>\n

Zato ni \u010dudno, da so \u0160panci najbolj pomembno mesto na vzhodu Kube poimenovali po Svetem Jakobu,<\/strong> kar dejansko pomeni ime mesta Santiago. In zanimivo je tudi to, da komunisti\u010dna oblast, ki je pri\u0161la na oblast z revolucijo konec leta 1959, ni spreminjala starih imen kubanskih krajev.<\/p>\n

Sedim na klopci in opazujem ljudi, ki hite mimo.<\/strong> Takoj mi pade v o\u010di, da so v primerjavi z ostalim otokom v Santiagu ljudje vi\u0161ji, mo\u010dnej\u0161i in ve\u010dina ima temnej\u0161o polt. Bli\u017enje pristani\u0161\u010de je bilo ena izmed glavnih vstopnih to\u010dk pri \u017ealostni trgovini z afri\u0161kimi su\u017enji in tako \u0161e danes Santiago velja za najbolj \u00bb\u010drno\u00ab mesto Kube.<\/p>\n

Mesto je ustanovil 1515 leta Diego Velasquez in po verovanju naj bi njegove kosti le\u017eale pod glavno mestno katedralo.<\/strong> Lokacija je dobro izbrana, saj mesto le\u017ei ob karibskem morju na drugi strani pa mestu nudi naravno za\u0161\u010dito bli\u017enje gorovje Sierra Maestra. Nekaj desetletij po ustanovitvi je bilo mesto Santiago glavno sredi\u0161\u010de \u0161panske oblasti na celotnem otoku. Pristani\u0161\u010de, kjer se je za ogromno \u010drnih su\u017enjev za\u010dela njihova \u017ealostna pot in bli\u017enji rudnik bakra, sta bila glavna vira denarja. Zato ni \u010dudno, da so mesto v 16. in 17. stoletju neusmiljeno napadali pirati. Santiago se skr\u010di v malo naselje z nekaj sto prebivalci in center politi\u010dne mo\u010di na otoku se prenese dale\u010d na zahod v Havano.<\/p>\n

Santiago se ponovno postavi na noge s pomo\u010djo \u0161panskih in francoskih priseljencev, ki so pri\u0161li z Jamajke in Haitija.<\/strong> Zaradi izolacije in oddaljenosti od Havane se Santiago razvija po svoje in mesto dobi jasno kulturno podobo. Od nekdaj in \u0161e danes je tako, da velja Santiago za mesto ponosnih, upornih, visokoizobra\u017eenih in kulturnih ljudi. Tekmuje s prestolnico Havano in je vedno en korak pred prestolnico. Mesto dobi prvo univerzo na otoku in tudi na verskem podro\u010dju je Santiago pred Havano, saj dobi prvega \u0161kofa na Kubi.<\/p>\n

Skozi zgodovino je bil Santiago vedno mesto uporov in tako so se v vseh vojnah za kubansko neodvisnost v Santiagu in okolici dogajale pomembne bitke.<\/strong> Tudi Fidel Castro je za\u010del svoj pohod na oblast v bli\u017enjem gorovju in prav Santiago je bil prvo mesto, ki ga je osvojil.<\/p>\n

Zavetnik mesta goduje 25. julija in takrat je za\u010detek enega izmed najbolj norih festivalov, ki traja ve\u010d dni.<\/strong> Ljudje pojejo, ple\u0161ejo in se vesele na ulicah ter tako vsaj malo pozabijo na skrbi vsakdanjega \u017eivljenja. Festival je dober prikaz zlitja afri\u0161ke in karibske kulture. Za\u010detki festivala segajo v 17. stoletje in mirne procesije tekom katerih so ljudje nosili podobe svetnika, so se s\u010dasoma spremenile v vsesplo\u0161no rajanje.<\/p>\n

Mno\u017eice predvsem \u010drnih su\u017enjev so versko procesijo spremenile v veselo praznovanje.<\/strong> Procesijo je spremljalo popivanje, divji glasbeni ritmi in ples. Verni katoli\u010dani so tako procesijo sprva poimenovali Praznovanje norcev in niso \u017eeleli sodelovati na festivalu. Tekom festivala je na mestnih ulicah velika gne\u010da. Procesija \u017eivih, mo\u010dnih barv, ki jo spremlja glasno bobnanje, se po\u010dasi vije po ulicah. Vidim okronano kraljico, tu so hudi\u010dki in cela vrsta afri\u0161kih mask, ki predstavljajo razli\u010dne podobe afri\u0161kih bogov Ori\u0161. Kljub ve\u010dnemu pomanjkanju denarja so maske bogate in nekatere jemljejo dih.<\/p>\n

Ogledam si glavno katoli\u0161ko katedralo, ki stoji na glavnem mestnem trgu.<\/strong> Za\u010detki gradnje segajo v 16. stoletje in od takrat so jo ve\u010dkrat dograjevali. Mogo\u010dna katedrala na obiskovalca naredi velik vtis, posebej sedaj, ko je po nekaj letih obnova kon\u010dana.<\/p>\n

Hi\u0161a Diega Velasqueza iz leta 1516 naj bi bila najstarej\u0161a zgradba na Kubi.<\/strong> Stavba je danes spremenjena v muzej. Zgrajena je pod vplivom maverskega sloga, kjer prevladuje lepo izrezan strop iz cedrovega lesa.V spodnjih prostorih so bile v\u010dasih Velasquezove pisarne in delovni prostori, v zgornjih prostorih pa je \u017eivel. Sprehajam se po hi\u0161i \u2013 muzeju in si ogledujem kolonialno pohi\u0161tvo ter bogato zbirko keramiko in porcelana.<\/p>\n

Sprehodim se do Trga revolucije, kjer na visoki dvignjeni platformi stoji spomenik Antoniju Macau.<\/strong> Prikazuje jezdeca na konju obdanega z 23 velikimi \u017eeleznimi ma\u010detami, ki se dvigajo proti nebu. Ma\u010dete se simbolno kakor veliki no\u017ei zabadajo v \u0161panskega okupatorja. Macao je bil kubanec me\u0161ane krvi, imenovan tudi bronasti titan in eden najve\u010djih borcev v vojnah za neodvisnost v 19. stoletju.<\/p>\n

V okolici Santiaga se nahaja najbolj pomemben in sveti romarski kraj za vse verne Kubance. <\/strong>Imenuje se El Cobre in nahaja se v bli\u017eini rudnika bakra, ki je kraju dal ime. V rudniku El Cobre so kopali rudo \u017ee pred prihodom \u0160pancev in velja za enega izmed najstarej\u0161ih in najve\u010djih v latinskem svetu. Zaprli so ga \u0161ele leta 2000 in mnogo rudarjev je na tem kraju izgubilo \u017eivljenje. Veliko biv\u0161ih rudarjev in njihovi otroci sedaj pred baziliko prodajajo svetle\u010de kamen\u010dke.<\/p>\n

Kraj in bazilika se nahajata ob vzno\u017eju gorovja Sierra Meastra.<\/strong> Mogo\u010dna bazilika stoji na vrhu hriba Maboa in od dale\u010d izstopa v zeleni pokrajini. Triladijska bazilika je bila zgrajena 1927 leta in verniki iz celotne Kube prihajajo sem na ta sveti kraj, da se poklonijo in poka\u017eejo spo\u0161tovanje \u010drni Mariji.<\/p>\n\n\n

\n
\"\"<\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Za\u010detek romanja na ta sveti kraj je povezan z zanimivo legendo.<\/strong> Po njej so v letu 1611 trije mladi mornarji pluli v zalivu v okolici Santiaga. Razdivja se hudo neurje in v brezupni situaciji se za pomo\u010d obrnejo k Mariji. Molitve so bile usli\u0161ane, saj se v razbesneli vodi \u010dude\u017eno prika\u017ee mala lesena podoba. Priveslali so do podobe in iz vode potegnili kipec \u010drne Marije na katerem je pisalo: \u00bbJaz sem devica  dobrodelnosti\u00ab. V eni roki je dr\u017eala podobo malega Jezusa, v drugi pa zlati kri\u017e. Sre\u010dno so se re\u0161ili na obalo in kipec \u010drne Marije odnesli v majhno vasico poleg rudnika El Cobre. Skozi leta so se v bli\u017eini kipa dogajali razli\u010dni \u010dude\u017ei.<\/p>\n

Tako ne \u010dudi, da je \u010drno Marijo, devico dobrodelnosti in milo\u0161\u010dine za za\u0161\u010ditnico vseh kubancev \u017ee leta 1916  proglasil pape\u017e Benedikt XV.<\/strong> Danes lahko njeno zna\u010dilno podobo oble\u010deno v zlati pla\u0161\u010d sre\u010damo vsepovsod po kubanskih domovih. Leta 1998 je pape\u017e Janez Pavel II obiskal ta sveti kraj in blagoslovil svetinjo ter jo poimenoval Virgin La Reina De Los Cubanos kar pomeni Kraljica vseh Kubancev. Pape\u017e je molil ob svetinji ter poklonil ro\u017ee in simboli\u010dno krono.<\/p>\n

\u017de 500 metrov pred cerkvijo stopim iz vozila ter na bli\u017enji stojnici kupim velik \u0161op son\u010dnic in nekaj sve\u010d.<\/strong> Od sonca \u017eare\u010de son\u010dnice ima \u010drna Marija \u0161e posebej rada. Po\u010dasi se po stopnicah sprehodim do vhoda v baziliko. Levo od vhoda me pri\u010daka doprsni kip Janeza Pavla II, spomin na njegov obisk iz leta 1998. V notranjosti je kot vedno veliko ljudi, a jih ne opazim. Sam sem, s svojim srcem pri Mariji. V ti\u0161ini stopim do stojala kamor se daruje cvetje. Polno je oblo\u017een s soncem in son\u010dnice o\u017eivljajo prostor. Nato se tiho usedem v klop in zatopim se v pogovor z Njim. V ti\u0161ini tiho premikam ustnice in v mene se po\u010dasi naseli mir.<\/p>\n

\u010cutim, da je vse v redu, tako kakor mora biti, da sem na pravem mestu, sedaj in prav ta trenutek.<\/strong> Odprem o\u010di, ne vem koliko \u010dasa je minilo, a medtem se nad oltarjem poka\u017ee podoba \u010drne Marije, ki je sicer ve\u010dino \u010dasa vernikom nevidna. Zastrmim se v to lepoto, podobo \u010drne Marije, v zlatih barvah. Podoba ni ve\u010dja od pol metra, a vendar me hipnotizira in ne morem odmakniti pogleda. Ob\u010dutim le mir, neskon\u010dni mir.<\/p>\n

Po\u010dasi opazujem kubanske romarje, ki ponavadi zadnji del poti opravijo po kolenih,<\/strong> tiho molijo ter Mariji pu\u0161\u010dajo razli\u010dne darove. \u017de slavni nobelovec, ameri\u0161ki pisatelj Ernest Hemingway je Mariji daroval svojo nobelovo nagrado, ki je bila ukradena in kasneje \u010dude\u017eno najdena. Pri Mariji se nahaja zlata medalja, ki jo je osvojila na olimpijskih igrah legendarna kubanska atletinja Ana Quirot in se na ta na\u010din zahvalila Bo\u017eji materi. Tu najdete del\u010dek podrtega Berlinskega zidu, ki simbolizira \u017eeljo kubanskega naroda po svobodi. Najpomembnej\u0161i romarski kraj na kubanskem otoku obi\u0161\u010de ogromno romarjev. Pred kratkim je na tem svetem kraju sveto ma\u0161o daroval pape\u017e Fran\u010di\u0161ek tekom svojega prvega obiska na Kubi.<\/p>\n

Sedim v notranjosti bazilike in gledam podobo \u010drne Marije. <\/strong>Tiho se zahvaljujem za sre\u010dno potovanje. Vem, da sem tam, kjer moram biti v tem trenutku in da bom k Mariji \u0161e pri\u0161el.<\/p>\n

Potovanja na Kubo<\/span><\/strong><\/a><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Pi\u0161e: Gvido Pevec Potovanja na Kubo Sedim na glavnem mestnem trgu in \u017eivljenje kar vre okoli mene. Sem dale\u010d na vzhodu kubanskega otoka v mestu, ki se imenuje Santiago de Cuba. Mesto nosi ime po svojem zavetniku, apostolu Jakobu. Jakob je bil brat evangelista apostola Janeza in je kot prvi apostol umrl mu\u010deni\u0161ke smrti. \u0160e pred tem je po verovanju nekaj let pre\u017eivel v dana\u0161nji \u0160paniji in na Portugalskem, kjer je oznanjal Veselo Oznanilo. Po […]<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":35634,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"ngg_post_thumbnail":0,"footnotes":""},"categories":[4,9,18],"tags":[],"class_list":["post-35632","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-agencija-oskar","category-kuba","category-vodniki"],"acf":[],"aioseo_notices":[],"aioseo_head":"\n\t\t\n\t\n\t\n\t\n\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t