\u00bbMeni se pa zdi, da \u010das tu na Tenerifih te\u010de \u010disto druga\u010de. Bolj po\u010dasi,\u00ab<\/strong> re\u010de sopotnica Darja, ko v mali tradicionalni obcestni gostilnici na robu nacionalnega parka Teide \u010dakamo na obrok kozli\u010dkovega mesa in prilogo v slani vodi kuhanih majhnih neolupljenih krompirjev, imenovanih pappas arrugadas. <\/em>Gospodarica in lastnica restavracije Adriana s smehljajem na ustnicah pred nas postavi \u0161e tople hleb\u010dke \u010desnovega kruha, ki jih eni za\u010dnemo pomakati v rde\u010dkasto obarvano omako mojo rojo, <\/em>drugi pa v zelenkasto, nekoliko bolj peko\u010do mojo verde.<\/em><\/p>\n \u00bbRes je,\u00ab zamomljam \u0161e s polnimi usti<\/strong> in poplaknem z belim doma\u010dim vinom vino bianco dela casa. <\/em>Kak\u0161en dan ali dva rabijo na\u0161i sopotniki, da se privadijo in sprostijo.<\/p>\n Na Tenerifih, \u0161e bolj pa na precej manj\u0161i La Gomeri, ki je redkeje cilj popotnikov, \u010das te\u010de po\u010dasneje.<\/strong> Bolj umirjeno in bolj naravno, \u00bbs tokom\u00ab. Osebje v restavracijah in hotelih, vozniki na cesti, ljudje na sploh, se ne pustijo priganjati. \u010ce kdo vendarle poskusi, ga obi\u010dajno najprej skoraj za\u010dudeno pogledajo, potem pa se nasmehnejo in s svetlim izrazom na obrazu, morda celo napol v smehu, re\u010dejo: \u00bbEverything ok, sir? Are you ok?\u00ab<\/p>\n Izjemno u\u010dinkovita taktika, ki te povsem razoro\u017ei.<\/strong> Stvari tu so take kot so in ne vedno take, kot si predstavljamo, da bi morale biti. In res na\u0161e sopotnice in sopotniki vseh starosti potrebujejo le dan ali dva, da se privadijo, da so izstopili iz doma\u010dih okoli\u0161ev, se preoblekli v svoj popotni\u0161ki jaz in osvojili \u0161e en navdih v barviti paleti mogo\u010dih pogledov na svet in odtekanje \u010dasa.<\/p>\n Stvari se na otoku ve\u010dne pomladi, ki ga oblivajo tokovi Atlantika, nenadoma ne zdijo ve\u010d tako urgentne, <\/strong>tako zaresne, tako neodlo\u017eljive. Pomembneje kot to, kaj v nekem trenutku po\u010dnemo (pa \u010deprav gre za \u010dakanje na\u0161ih la\u010dnih \u017eelodcev na kosilo), je to, da smo.<\/p>\n Ko enkrat poletimo s tem ob\u010dutkom, se z njim zlijemo in se mu prepustimo, vse postane lahko, izvedljivo in enostavno.<\/strong> In glej si ga zlomka, prav vsaki\u010d se izka\u017ee, da se nazadnje prav vse tudi izide. Kosilo prispe, morda res \u0161ele po pol ure, kuhinja ja pa\u010d majhna in v njej je poleti vro\u010de. Avtobus vedno pride. \u017divali v Loro parku bodo po\u010dakale, nikamor ne bodo \u0161le. In o\u010de vseh vulkanov Teide, ki so ga \u010dastili staroselski Gvan\u010de, bo tu vsaj \u0161e nekaj deset milijonov let, \u010de ne kar ve\u010dno. \u0160e dolgo se bo smehljal visoko zgoraj nad nami na 3.700 metrih nadmorske vi\u0161ine, njegova pobo\u010dja pa se bodo \u0161e naprej strmo spu\u0161\u010dala med modre valove Atlantika vse do globine 3.000 metrov.<\/p>\n Nek ob\u010dutek svobode je v tem, mar ne?<\/strong><\/p>\n Mirno pojemo, se zahvalimo Adriani za okusno kosilo, <\/strong>ji pustimo manj\u0161o napitnino in se odpravimo naprej po na\u0161i poti. Gor, skoraj na sam vrh vulkana vseh vulkanov v Atlantiku.<\/p>\n
![\"\"](\"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/wp-content\/uploads\/sites\/2\/2024\/02\/Slastni-sadezi-na-mestni-trznici-Santa-Cruz-1024x768.jpg\")
<\/figure>\n<\/div>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"