{"id":3473,"date":"2010-06-29T08:52:45","date_gmt":"2010-06-29T07:52:45","guid":{"rendered":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/?p=3473"},"modified":"2010-06-29T08:52:45","modified_gmt":"2010-06-29T07:52:45","slug":"el-condor-pasa","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/el-condor-pasa\/","title":{"rendered":"El Condor Pasa"},"content":{"rendered":"

\u00a0Tekst in foto: Matja\u017e Pir\u0161<\/strong><\/p>\n

Ko so pred \u0161tiridesetimi leti perujski graditelji \"\"<\/a>cest dobili nalogo, da pove\u017eejo mesto Arequipa s pozabljeno dolino Colca, skrito v nedrjih Andov, si najbr\u017e tudi v sanjah niso predstavljali, kaj jih \u010daka na oni strani gora. In ko so s skoraj 5000 metrov visokega gorskega prelaza pokukali v globoko dolino, je bilo presene\u010denje popolno; \u017eivahna reka, ki si je na poti proti morju urezala globoko sotesko, pisana polja prepredena s starodavnimi terasami, barvito oble\u010deni doma\u010dini, katerih \u017eivljenje je bilo \u0161e vedno prepleteno s starimi miti in vra\u017eami \u2026 nad vsem tem, visoko med vrhovi nikoli spe\u010dih vulkanov pa so v vsej svoji mogo\u010dnosti letali kondorji.<\/p>\n

<\/p>\n

\"\"<\/a>Danes, \u0161tirideset let kasneje, je \u0161e vedno podobno in hkrati zelo druga\u010de. Cesta je doma\u010dine povezala s preostalim Perujem in s seboj prinesla zunanje dra\u017eljaje. In prinesla je turiste, ki si v to skrito dolino pridemo pogledat kondorje, za nas najve\u010dje letalce na svetu, za doma\u010dine pa \u0161e vedno tista bitja, ki na nebo vsak dan prinesejo sonce, bitja, ki na oni svet odnesejo du\u0161o umrlega in ki povezujejo ta na\u0161 svet z onim drugim, kjer visoko nad vsem bdijo bogovi.<\/p>\n

Tam nekje dale\u010d, kjer se dolina \u017ee malo raz\u0161iri in pogledi zaplavajo, stoji kamnit kri\u017e, Cruz del Condor. Ve\u010dino dneva sameva, le zjutraj, ko se leden mraz \u0161e plazi z visokih vrhov, pridejo sem prvi radovedne\u017ei, ki postavajo na prepadnih robovih in s pogledi nestrpno begajo tja nekam proti globinam kanjona pod njimi. \"\"<\/a>Vedno ve\u010d se jih zbira in kak\u0161no uro kasneje je v\u010dasih \u017ee kar te\u017eko najti mesto na tem naravnem balkonu nad vrtoglavim prepadom. Sonce po\u010dasi pre\u017eene jutranji mraz, kondorjem, skritim v stenah kanjona, pa ponudi topel vzgornik, na katerem razprostrejo svoja krila in se nesli\u0161no zapeljejo nad globinami. Kar \u010dutiti je, kako med opazovalci naraste vznemirjenje, ko globoko pod seboj zagledajo takrat \u0161e majhno piko, ki se elegantno vozi gor in dol med stenami kanjona. Potem se prika\u017eejo \u0161e druge pike, ki postajajo vse ve\u010dje in ve\u010dje in ki vse bolj dobivajo pravo obliko. Krepak trup, glava obrobljena z belim \u00bb\u0161alom\u00ab, na vsako stran pa ogromna krila, ki se kon\u010dajo s kot prsti razprtimi peresi. Nesli\u0161no se vozijo gor in dol ter v naro\u010dju vetra nabirajo vi\u0161ino. Kar naenkrat so v vi\u0161ini opazovalcev, potem le malo premaknejo peruti na repu in \u017ee so dale\u010d, na oni strani prepada. Toliko elegance in toliko mogo\u010dnosti je v njihovem letu \u2026 in kot da bi se tega zavedali, v\u010dasih preletijo radovedne obiskovalce tik nad njihovimi glavami, v\u010dasih tako blizu, da skoraj \u010duti\u0161 pi\u0161 vetra, ki ga ustvari mogo\u010dni velikan.<\/p>\n

\"\"<\/a>Vedno ve\u010dje kroge delajo in vedno vi\u0161e so, dokler spet ne postanejo drobne pike, potem pa odletijo med zasne\u017eenimi vrhovi gora nekam dale\u010d pro\u010d.<\/p>\n

Radovedne\u017ei odidejo, trgovke, oble\u010dene v barvita krila in bluze pospravijo svoje, iz alpakine volne pletene puloverje v velike cule in odidejo v male vasi visoko nad dolino. Cruz del Condor se spet za en dan pogrezne v ti\u0161ino in samoto in kondorji se zve\u010der, dale\u010d od o\u010di radovednih opazovalcev, vrnejo domov v svoja gnezda, skrita v votlinah nad prepadom.<\/p>\n

El Condor Pasa. Malo je pesmi, ki bi tako dobro zadele tisto kar opevajo, kot ta.<\/p>\n

 <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

\u00a0Tekst in foto: Matja\u017e Pir\u0161 Ko so pred \u0161tiridesetimi leti perujski graditelji cest dobili nalogo, da pove\u017eejo mesto Arequipa s pozabljeno dolino Colca, skrito v nedrjih Andov, si najbr\u017e tudi v sanjah niso predstavljali, kaj jih \u010daka na oni strani gora. In ko so s skoraj 5000 metrov visokega gorskega prelaza pokukali v globoko dolino, je bilo presene\u010denje popolno; \u017eivahna reka, ki si je na poti proti morju urezala globoko sotesko, pisana polja prepredena s […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"ngg_post_thumbnail":0,"footnotes":""},"categories":[7,12],"tags":[],"class_list":["post-3473","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-clani-pisejo","category-peru"],"acf":[],"aioseo_notices":[],"aioseo_head":"\n\t\t\n\t\n\t\n\t\n\t\n\t\n\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t