{"id":34428,"date":"2023-09-20T08:51:35","date_gmt":"2023-09-20T06:51:35","guid":{"rendered":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/?p=34428"},"modified":"2023-09-20T08:52:11","modified_gmt":"2023-09-20T06:52:11","slug":"guajiro-vojni-junak-kubanskega-podezelja","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/guajiro-vojni-junak-kubanskega-podezelja\/","title":{"rendered":"Guajiro – vojni junak kubanskega pode\u017eelja"},"content":{"rendered":"\n

Pi\u0161e: Roman Po\u017eeg<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Potovanja na Kubo<\/span><\/strong><\/a><\/p>\n\n\n\n

Kuba, tako veli\u010dastna, tropsko prelepa, unikatna, topla, druga\u010dna <\/strong>\u2026 a od skoraj celotnega sveta popolnoma pozabljena. Ne glede na to, da sem  Kubo obiskal velikokrat, se vsaki\u010d znova, ko je le mo\u017enost, z najve\u010djim veseljem usedem v \u010dasovni stroj, ki me vrne v neke druge \u010dase. V \u010dase, kjer lahko ozavestim, kako zna biti \u010dlove\u0161ko \u017eivljenje skozi te\u017eko delo, preprostost, bole\u010dino in skromnost tudi dokaj sre\u010dno, zadovoljno \u017eivljenje. \u017de od mojega prvega obiska Kube me vsaki\u010d bolj in bolj s tem na\u010dinom \u017eivljenje navdu\u0161ujejo Guajiri, ki domujejo in vladajo na kubanskemu pode\u017eelju.<\/p>\n

\u00bbGuajiro\u00ab je izpeljanka iz besede war hero. <\/strong>Gre za besedo izpeljano iz angle\u0161\u010dine in pomeni \u00bbvojni junak\u00ab. Ta naziv so si kubanski kmetje pridobili v \u0161pansko-ameri\u0161ko-kubanski vojni l.1898, v kateri so zaradi svoje neustra\u0161nosti in po\u017ertvovalnosti odigrali pomembno vlogo za neodvisnost otoka nad \u2026?<\/p>\n\n\n

\n
\"\"<\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Prvi guajiri so bili vzgajalci tobaka<\/strong> na zahodnem delu Kube. Bili so sinovi prvotnih \u0161panskih naseljencev, ki so se zdru\u017eili v uporu proti toba\u010dnemu monopolu \u0160panije l.1717 in od takrat velja ta neustra\u0161nost in ljubezen do svobode! Kljub temu, da je v tistem \u010dasu planta\u017eni\u0161tvo slonelo na su\u017eenjstvu, so \u0161e vedno obstajale manj\u0161e kmetije, na katerih  so gospodarili in delali svobodni ljudje (neke vrste dana\u0161nji s.p.)! Ne glede, kje so imeli svoje obdelovalne povr\u0161ine in ne glede, kaj so pridelovali, ti kmetje niso imeli popolnoma ni\u010desar skupnega z velikimi planta\u017eniki, ki so imeli druga\u010dna merila in so izkori\u0161\u010dali su\u017enje kot brezpla\u010dno delovno silo.<\/p>\n

Guajiro je v osnovi kubanski kme\u010dki mo\u0161ki (poljedelec, farmer, rejec). <\/strong>Je romanti\u010dna verzija \u00bbcampesina\u00ab ali obdelovalca zemlje. Pravi Guajiro se je rodil na pode\u017eelju, ki ga je vzgojilo in utrdilo. Popolnoma je predan zemlji z vsem srcem in du\u0161o, poleg tega pa neizmerno ljubi svobodo in vedno trdno stoji za svojimi odlo\u010ditvami. Po tradiciji in navadi \u017eivi dale\u010d stran od ponorelega mestnega \u017eivljenja, v neokrnjeni naravi. V naravi ima svoj dom, ve\u010dinoma narejen iz naravnih materialov in v njem \u017eivi z dru\u017eino. Za\u0161\u010ditni znak njegovega doma je terasa z gugalnim stolom. V neposredni bli\u017eini hi\u0161ke je po navadi na kolu privezan konj in v bli\u017enji okolici rovarijo pra\u0161i\u010dki in poskakujejo kure.<\/p>\n\n\n

\n
\"\"<\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Stereotip guajira<\/strong> je, da je redkobeseden, mol\u010de\u010d in nezaupljiv do neznancev, posebno do ljudi iz mesta in kmetijskih birokratov. \u0160e posebej do tistih, ki dolo\u010dajo cene in kvote za proizvode, ki jih prideluje. Kljub pritiskom svojih \u017eena in dr\u017eave naj svoje posestvo preda velikim dr\u017eavnim,  nekoliko naprednej\u0161im zadrugam, ostaja neomajen v svojem na\u010dinu \u017eivljenja. Kot \u010dlovek kmetovalec v 21. stol. \u0161e vedno z volom in plugom obdeluje zemljo, \u0161e vedno, kot njegovi predniki, oble\u010den v vre\u010daste hla\u010de, dolgo srajco z ovratnikom in kratkimi rokavi, s \u0161irokim zavihnjenim klobukom in obut v stare zguljene \u010devlje ali gumijaste \u0161kornje; dela od svita do zore, z vmesnim odmorom za kosilo. Spro\u0161\u010da se ob cigari na gugalnem stolu in s \u0161ilcem ruma v roki. Zna pa se v\u010dasih popolnoma prepustiti gostiji s pe\u010denim pujsom, glasbeno obarvani s tipi\u010dno kubansko kme\u010dko glasbo in tako reko\u010d ne pozna stresa.<\/p>\n

Kljub njegovi vsakodnevni preprostosti,<\/strong> pa je guajiro pustil ve\u010dni in prepoznavni pe\u010dat v kubanski modi obla\u010denja s svojo Guayabero<\/em> – belo bomba\u017eno srajco, ki se lahko nosi za vsakodnevna opravila ali posebne prilo\u017enosti. V 19. stol., ko so se Kubanci upirali \u0161panski nadvladi, je srajca postala celo del voja\u0161ke paradne oprave, medtem, ko je kasneje, v 20. stol. srajca postala obvezen del mestne garderobe havanskih boemskih posebne\u017eev, ki so jo nosili v najbolj znanih barih, igralnicah in no\u010dnih klubih. Danes Guayabera<\/em> ostaja za mnoge Kubance in tudi za najvi\u0161ji dr\u017eavni politi\u010dni vrh najpomembnej\u0161i del njihove garderobe, prav tako pa ta del garderobe radi kupujemo tudi mi turisti, saj predstavlja neke vrste posebnost in za\u0161\u010ditni znak otoka.<\/p>\n\n\n

\n
\"\"<\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Kljub slabi izobra\u017eenosti pa je guijiro<\/strong> na kubansko pode\u017eelje pripeljal poezijo v obliki decime, ki originalno izvira iz \u0160panije, iz 16. stol. Decima vsebuje deset osemzlo\u017enih ritmi\u010dnih vrstic, improvizirano odpetih v petih kontrapuntih s spremljavo treh in\u0161trumentov: kitara tres ali loud, pal\u010dke clave in suha bu\u010da, el guiro.  Pesmi po navadi opisujejo \u017eivljenje guajira, njegovo veselje in bole\u010dino, zaupanje ali  goljufijo,  vzpone in padce ali pa se nana\u0161ajo na dolo\u010deno temo. Se je pa kasneje iz decime porodil prav poseben kubanaski poetsko umetni\u0161ki stil, punto guajiro ali punto cubano, ki ga je pod svoje okrilje vzel celo Unesco l. 2017 kot pomembno \u010dlove\u0161ko kulturno dedi\u0161\u010dino.<\/p>\n\n\n

\n
\"\"<\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Ko smo ravno pri kubanski kme\u010dki glasbi<\/strong>, ne morem, da ne bi na koncu tega pisanja omenil \u0161e, da je najbolj znana, najve\u010dkrat predvajana skladba vseh \u010dasov, zimzeleni, ve\u010dni \u00bb\u0161tikelc\u00ab, ki pa ravno naklju\u010dno ali pa tudi ne, govori o \u017eivljenju kubanske pode\u017eelanke, skladba, ki jo je mo\u010d sli\u0161ati na vsakem koraku, v vsakem baru tega ritmi\u010dnega z glasbo pre\u017eetega otoka in \u017ee dolga desetletja razveseljuje vsakega obiskovalca. Gre pa takole:<\/p>\n

Guantanamera<\/span>
Guajira Guantanamera<\/span>
Guantanamrera<\/span>
Guajira Guantanamera<\/span><\/p>\n

Yo soy un hombre sincero<\/span>
De donde crecen las palmas<\/span>
Yo soy un hombre sincero<\/span>
De donde crece la palma<\/span>
Y antes de morir yo quiero<\/span>
Echar mis versos del alma \u2026<\/span><\/p>\n\n\n\n

\n