{"id":34418,"date":"2023-09-20T08:36:44","date_gmt":"2023-09-20T06:36:44","guid":{"rendered":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/?p=34418"},"modified":"2023-09-20T08:36:46","modified_gmt":"2023-09-20T06:36:46","slug":"raznolika-barcelona","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/raznolika-barcelona\/","title":{"rendered":"Raznolika Barcelona"},"content":{"rendered":"\n

Pi\u0161e: Miha Zor<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Potovanje v Barcelono<\/span><\/strong><\/a><\/p>\n

Barcelona je mesto, ki o\u010dara z razli\u010dnostjo.<\/strong> Najzna\u010dilnej\u0161i vizualni pe\u010dat ji gotovo daje arhitektura katalonskega modernizma in, \u010deprav je najznamenitej\u0161a med temi stavbami Gaudijeva veli\u010dastna cerkev Sagrada Familia, je hi\u0161 oziroma pravih me\u0161\u010danskih pala\u010d, ki so jih ustvarili Gaudi in njegovi sodobniki, v resnici ni\u010d manj pomembni in svojstveni arhitekti konca 19. in za\u010detka 20 stoletja, v Barceloni precej.<\/p>\n\n\n

\n
\"\"
Sagrada Familia, Portal Rojstva<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Zanimivo in zna\u010dilno je tudi, da oznaka katalonski modernizem pravzaprav pomeni le kopico arhitektov, ki so ustvarjali v pribli\u017eno istem obdobju,<\/strong> ne pomeni pa kake slogovne enotnosti ali celo formulai\u010dne arhitekture. Kot re\u010deno, Barcelona o\u010dara z razli\u010dnostjo, ta razli\u010dnost pa je zna\u010dilna tudi za dela glavnih katalonskih modernisti\u010dnih arhitektov: Antonija Gadija i Corneta, Llu\u00edsa Dom\u00e8necha i Montanerja, Josepa Puiga i Cadafalcha, Enrica Sagnierja in Marceliana Coqueillata. Pa \u017ee celo znotraj posameznih opusov lahko najdemo zelo razli\u010dne stvaritve: \u010de cerkev Sagrada Familia (naj tu omenim, da jo pogosto ozna\u010dujejo kot katedralo, torej stolnico, a katedrala, torej \u0161kofova prestolna cerkev, Sagrada Familia ni; to funkcijo opravlja srednjeve\u0161ka cerkev v barcelonski Gotski \u010detrti) najprej uzremo z vzhodne strani, kamor je Gaudi umestil portal Kristusovega Rojstva, nas kiparsko okrasje pritegne s svojo mehkobo, klasi\u010dno lepoto, prijaznostjo, toplino, s katero so oblikovani prizori Oznanjenja Mariji, jaslic in drugi; nasprotno pa na zahodni strani cerkve v nas tre\u0161\u010di portal Kristusovega trpljenja, kjer so \u010dlove\u0161ka telesa kot iz strojno izrezanega kamna, skoraj ne\u010dlove\u0161ka, kot roboti, stroga, kot iz drugega, hladnega, sivega, grozljivega sveta, kjer ni nobene \u010dustvene topline in \u010dlove\u0161ke naklonjenosti. Dva zelo razli\u010dna likovna jezika sta to, a kako ustrezna sporo\u010dilnosti, ki si jo je za svojo cerkev zamislil Gaudi!<\/p>\n\n\n

\n
\"\"
Casa Mila, La Pedrera<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Ko potem hodimo po barcelonskih ulicah in pridemo na primer mimo Gaudijeve imenitne me\u0161\u010danske hi\u0161e,<\/strong> ki se po naro\u010dniku, ki je Gaudija najel, imenuje Casa Mila, nas fasada kar pritegne nase z valovito prelivajo\u010dimi se linijami, ki niso le na ploskvi fasade, ampak je ta oblikovana tako, da se izbo\u010duje navzven: mehko prelivanje je to, zunanji izraz udobnega \u017eivljenja. A zanimivo: doma\u010dini so dali hi\u0161i ljudsko ime La Pedrera, Kamnolom, kar pa pravzaprav ni nasprotno doslej povedanemu: stena kamnoloma, kjer ni ostrih izsekov, ampak je vsak zase druga\u010den, bi prav lahko izgledala podobno kot Gaudijeva fasada.<\/p>\n

Gotovo se mora vsak sprehajalec ustaviti ob nizu hi\u0161,<\/strong> ki so jih vsako posebej zasnovali vsi glavni katalonski modernisti: zaradi njihove razli\u010dnosti so celoto poimenovali \u00bbNeskladni blok\u00ab, saj so ena ob drugi Gaudijeva Casa Batllo s svojimi okenskimi okviri in balkonskimi ograjami, ki spominjajo na kosti, ter mozai\u010dno fasado, ki spomni na Monetove ribnike, polne lokvanjev, pa Casa Amatller Puiga i Cadafalcha, ki kombinira gotske arhitekturne prvine s trikotnimi stopni\u010dastimi zatrepi flamske arhitekture (kdo se ob tej fasadi ne bi spomnil na Amsterdam!); tej sledijo Coqeillatova neobaro\u010dna Casa Bonet, Sagnierova neoklasicisti\u010dna Casa Mulleras, nazadnje pa \u0161e Casa Lle\u00f3 Morera Dom\u00e8necha i Montanerja, ki prevzame s svojo mehko uravnote\u017eenostjo, pri kateri sodelujejo okna, balkoni in dekorativni elementi, kot so kipi in ornamenti.<\/p>\n\n\n

\n
\"\"
Cerkev Jezusovega srca na Tibidabu<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Zna\u010dilni za Barcelono so tudi njeni trgi, ki so spet vsak svoja zgodba.<\/strong> Katalonski trg je na primer, kot je mogo\u010de sklepati \u017ee iz imena, nacionalnozgodovinsko zaznamovan; \u010dlovek ne more mimo spomenika Frabcescu Macii, ki je leta 1931 razglasil Katalonsko republiko in se potem s \u0161pansko vlado uspe\u0161no pogajal za avtonomijo pokrajine. Trg je bil sicer zasnovan ob Svetovni razstavi leta 1929, ki jo je gostila Barcelona, to pa je tudi edina skupna to\u010dka s \u0160panskim trgom, ki je bil zasnovan ob isti prilo\u017enosti, a je nekaj povsem druga\u010dnega: mo\u010dno ga zaznamuje na primer Katalonski narodni muzej, neobaro\u010dna pala\u010da iz leta 1888, ki mogo\u010dno prestoluje na Montju\u00efcu, vzpetini nad trgom. \u010ce se sprehodimo mimo muzeja, pa kmalu pridemo na \u010disto druga\u010den prostor, ki je bil ustvarjen za Olimpijske igre leta 1992: stadion in njegova okolica, sploh, kadar ni \u0161portnih dogodkov in tam vlada ti\u0161ina, ustvarjata umerjeno in umirjeno, disciplinirano in privzdignjeno vzdu\u0161je, prav res se nam lahko zgodi, da smo se povzpeli na Olimp. In tudi son\u010dni zahodi so od tod vredni opazovanja.<\/p>\n

Na nasprotnem koncu mesta je \u0161e ena vzpetina, na katero se spla\u010da povzpeti, in tudi ta je po svoje zdru\u017eila nasprotja.<\/strong> Pravijo ji Tibidabo in ime je sklop iz latinskih besed tibi<\/em> in dabo<\/em>, kar pomeni dal ti bom<\/em>. To so Satanove besede, s katerimi je sku\u0161njavec v evangeliju Kristusu ponujal zemeljska bogastva in oblast, in sicer z visoke gore, od koder je bil razgled na kraljestva sveta. Barcelonski Tibidabo je namre\u010d imenitna razgledna to\u010dka, od koder se vidi tako reko\u010d vse mesto. Pa nasprotja, ki jih zdru\u017euje? Cerkev, posve\u010dena Kristusovemu brezmade\u017enemu srcu, ki je nastala, da bi prepre\u010dili gradnjo igralnice, in zabavi\u0161\u010dni park, ki je priljubljeno zbirali\u0161\u010de doma\u010dinov.<\/p>\n\n\n

\n
\"\"
Olimpijski park na Montjuicu ob son\u010dnem zahodu<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

\u010ceprav se Barcelone ne naveli\u010da\u0161 in se lahko izgublja\u0161 na njenih ulicah in trgih, na pla\u017eah, ki se izgubljajo v sredozemskem morju ali vzpetinah<\/strong>, ki mesto zamejujejo na severu, pa se spla\u010da mesto zapustiti in se odpraviti v bli\u017enje in bolj oddaljeno zaledje. Figueres <\/strong>ni brez dolge zgodovine, a danes je slaven predvsem zato, ker si je v njem svoj muzej uredil eden najbolj razvpitih umetnikov vseh \u010dasov, Salvador Dali. Ta muzej ni vreden obiska le zato, ker je nastajal pod budnim mojstrovim o\u010desom; njegova zbirka je zares imenitna in prika\u017ee razvoj Dalijevega sloga \u2013 to pa pomeni tudi stopnje njegovega \u0161olanja, saj lahko v eni sami od razstavnih sob ugotovimo, da je znal slikati impresionisti\u010dno kot na primer Monnet, postimpresionisti\u010dno kot Cezanne in tako naprej, in da je bila odlo\u010ditev za nadrealizem nekaj, do \u010desar je pri\u0161el korakoma, da pa se pri tem ni ustavil in je \u0161e na starost iskal nove izrazne mo\u017enosti za svojo umetnost.<\/p>\n

Bli\u017enja Girona je kot mesto \u010darobnej\u0161a od Figueresa,<\/strong> v sodobnem \u010dasu pa je gotovo najznamenitej\u0161a stavba tam gotska katedrala \u2013 pa ne zaradi svojega pomena v zgodovini arhitekture, temve\u010d zato, ker je igrala vlogo v eni najpopularnej\u0161ih nadaljevank zadnjega \u010dasa, Igri prestolov. Posebej je znamenito mogo\u010dno stopni\u0161\u010de, ki vodi do te stolnice. \u0160e druga\u010de pa je zanimiv in osupljiv samostan Montserrat: tukaj vloge ne igra arhitektura, marve\u010d njena ume\u0161\u010denost v prostor, pod mogo\u010dne skalne stene in vrhove, ki se nad samostanskimi stavbami vzpenjajo skoraj kot Gaudijevi stolpi nad Sagrado Familio, pogled pa se odpira na dolino globoko spodaj.<\/p>\n

Za konec pa \u0161e: Barcelona in okolica ponujata ogromno duhovne hrane<\/strong> in na vro\u010d dan je ta, spremljana s kak\u0161nim kozarcem ali dvema osve\u017eilne pija\u010de, skoraj zadosti. Zve\u010der pa ne gre zamuditi kulinarike, ki jo mesto ponuja: na videz \u010disto preproste re\u010di, kot je pe\u010den krompir s \u010desnovo majonezo in papriko, so praviloma slastne in odli\u010dna spremljava sangrie.<\/p>\n

Potovanja po \u0160paniji<\/span><\/strong><\/a><\/p>\n\n\n

\n
\"\"
Katedrala v Gironi<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Pi\u0161e: Miha Zor Potovanje v Barcelono Barcelona je mesto, ki o\u010dara z razli\u010dnostjo. Najzna\u010dilnej\u0161i vizualni pe\u010dat ji gotovo daje arhitektura katalonskega modernizma in, \u010deprav je najznamenitej\u0161a med temi stavbami Gaudijeva veli\u010dastna cerkev Sagrada Familia, je hi\u0161 oziroma pravih me\u0161\u010danskih pala\u010d, ki so jih ustvarili Gaudi in njegovi sodobniki, v resnici ni\u010d manj pomembni in svojstveni arhitekti konca 19. in za\u010detka 20 stoletja, v Barceloni precej. Zanimivo in zna\u010dilno je tudi, da oznaka katalonski modernizem pravzaprav […]<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":34419,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"ngg_post_thumbnail":0,"footnotes":""},"categories":[4,22,18],"tags":[],"class_list":["post-34418","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-agencija-oskar","category-spanija","category-vodniki"],"acf":[],"aioseo_notices":[],"aioseo_head":"\n\t\t\n\t\n\t\n\t\n\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t