{"id":34279,"date":"2023-08-22T20:25:37","date_gmt":"2023-08-22T18:25:37","guid":{"rendered":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/?p=34279"},"modified":"2025-10-16T14:40:16","modified_gmt":"2025-10-16T12:40:16","slug":"otok-izobilja","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/otok-izobilja\/","title":{"rendered":"OTOK IZOBILJA"},"content":{"rendered":"\n

Pi\u0161e: Branko Struga<\/em><\/p>\n\n\n\n

Potovanja na \u0160rilanko >><\/strong><\/a><\/span><\/p>\n

V dobrem mesecu dni sem obiskal dva otoka, Islandijo in \u0160rilanko.<\/strong> Prvi le\u017ei v severnem Atlantiku. Najbli\u017eja kopnina je ogromna Grenlandija, manj kot tristo kilometrov stran. Drugi je le trideset kilometrov od neznansko velike Indije, oblivajo pa ga vode Indijskega oceana. Islandija je ve\u010dja, redko poseljena in skopo pora\u0161\u010dena. Manj\u0161i otok je tropski, priobalni deli so gosto poseljeni, rastje sili od vsepovsod. Na severu so ljudje dobro organizirani, preskrbljeni in \u010duvajo svojo osebno svobodo. Socialnim razlikam navkljub prisegajo na enakost. Jug pa je spontan, nasmejan in \u0161egav. Dru\u017eba je razdeljena, ljudje pa se samostojnosti zlahka odpovedo. Slike, ki vstajajo v glavi, ne bi mogle biti bolj kontrastne. Razlik je toliko, da ne ve\u0161 s \u010dim za\u010deti. Pa je obema tudi kaj skupnega?<\/p>\n

Otok vedno le\u017ei v morju.<\/strong> Voda ga obliva in drugam, na kopno, lahko suh pride\u0161 le v plovilu (ali pa seveda v letalu). Razdeljen je na razli\u010dne pokrajinske dele. Ob obali je ni\u017eavje in tam je najve\u010d ljudi. Njihova dejavnost je kmetijstvo in seveda obvezni ribolov. Notranjost je gorata in redko poseljena. Iz gora te\u010dejo reke, v razli\u010dne smeri. Izoblikovale so re\u010dne doline in pred izlivi v morje, s sedimenti zasule prej razgiban in raz\u010dlenjen svet. Na odprtih ravninskih delih, ob obali, vedno piha. Veter je pomemben del \u010dlove\u0161kih \u017eivljenj, z njim so v preteklosti odhajali v svet in redno jih je nosil domov. Spoznali so, da drugje nimajo, kar je narava dala njim. Odkrili so trgovino in si z njo odrezali debelej\u0161i kos kruha.<\/p>\n\n\n

\n
\"\"<\/figure><\/div>\n\n\n

\u00a0<\/p>\n

Za\u010delo se je v gosti megli preteklosti<\/strong>. Z naravnimi silami, ki jih je te\u017eko razumeti. Z vro\u010dino, pritiski in premiki. Morje je prineslo \u017eivljenje. Rastline, \u017eivali in \u010dez \u010das ljudi. Pri\u0161li so s celine in postali oto\u010dani. Raztegnili in pretrgali so korenine, a velika kopnina jih ni pozabila. \u017diveli so po svoje, dokler nista veter in morje sklenila druga\u010de. Potem se je oto\u0161ka dru\u017eba spremenila po meri celine in sprejela njen miselni okvir. Marsikaj so bili pripravljeni prepustiti mo\u010dnej\u0161im in zelo so cenili svobodo in neodvisnost. A bogatej\u0161i so bili neomajni. Bilo jih je kot listja in trave. Njih \u010dolni in ladje so bili ve\u010dji in hitrej\u0161i. Z bogastvom otoka so gradili na celini. Desetletja in stoletja.<\/p>\n

Otok je bil v\u010dasih pora\u0161\u010den<\/strong>. Tudi zdaj je, a manj. Bilo je obilje \u017eivljenja, kraljevale pa so ptice. A so velike \u017eivali z nogami pri\u0161le same ali jih je pripeljal \u010dlovek – niti ni pomembno. Najve\u010dji pa so v morju, ki nima konca. Ocean ni za pla\u0161ne in \u0161ibke. Tam so metri, desetine metrov in tone, ne kilogrami. So ribe in so kiti, ki dihajo s plju\u010di. Najve\u010dji rastejo iz najmanj\u0161ega. Pridejo in gredo, kot veter in ljudje. Tudi uni\u010denje pride vsake toliko naokoli. Podre, kar je izgrajenega, ubije, kar je \u017eivega. Potem se krog spet za\u010dne in \u017eivo po\u017eene iz smrti. Valovi in potresi, ognji, blisk in strele. Od nekdaj je tako.<\/p>\n\n\n

\n
\"\"<\/figure><\/div>\n\n\n

\u00a0<\/p>\n

Ko stopi\u0161 na otok, te zamika videti ga velik del in za\u010dne\u0161 iskati razgledno to\u010dko.<\/strong> Vzpon ni lahek. Nagaja veter. Noge drsijo, bolijo, v plju\u010dih pe\u010de. A kdor ima \u017eeljo, ne odneha. Skrivnost se zakrije s kopreno de\u017eja. Lije kot iz \u0161kafa. V\u010dasih pada, drugi\u010d ga nese postrani. Vse, kar je bilo suho, je zdaj mokro. Celo do te mere, da je vode ve\u010d, kot pa drugega. Ko je vse redkeje in vse vi\u0161je, roko zamenja glava. Na vrhu ne orje\u0161 in sadi\u0161. Prestopa\u0161 se z noge na nogo, sede\u0161 in misli\u0161. Zelo si mu blizu, ki je in ni ti. On ve, kar ima\u0161 spoznati!<\/p>\n

Seveda so eni svetli, bolj zaviti, drugi temni in skoraj goli. <\/strong>Nekje je hladno, drugje vro\u010de. Tu si ka\u017eejo hrbte, tam izmenjujejo nasmehe. Objeme enim iz\u017evi\u017egajo, drugi pa se na njih po\u017evi\u017egajo. Po asfaltu drsi Tesla. Na vodnem bivolu visi teslo. Ob Indijskem oceanu raste papaja, Atlantik premetava vodnega papagaja. V skalo so vsekani klini ali pa zarisane okrogline.<\/p>\n

Vidi\u0161, kar \u017eeli\u0161. Podrobnosti ali \u0161ir\u0161o sliko.<\/strong> A ko oko ne pribli\u017ea, je obilo modre, zelene, kar nekaj \u010drne in tudi bele. Paleta barv. Je zemlja, voda, ogenj, zrak in je ali pa ni ni\u010d. Je platno abstraktnega mojstra. Veliko je \u0161umenja, zvoka. Ta premetava in oblikuje in vse raste, nastaja in izginja.<\/p>\n

Potovanja na \u0160rilanko >><\/span><\/span><\/strong><\/a><\/p>\n\n\n

\n
\"\"<\/figure><\/div>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Pi\u0161e: Branko Struga Potovanja na \u0160rilanko >> V dobrem mesecu dni sem obiskal dva otoka, Islandijo in \u0160rilanko. Prvi le\u017ei v severnem Atlantiku. Najbli\u017eja kopnina je ogromna Grenlandija, manj kot tristo kilometrov stran. Drugi je le trideset kilometrov od neznansko velike Indije, oblivajo pa ga vode Indijskega oceana. Islandija je ve\u010dja, redko poseljena in skopo pora\u0161\u010dena. Manj\u0161i otok je tropski, priobalni deli so gosto poseljeni, rastje sili od vsepovsod. Na severu so ljudje dobro organizirani, […]<\/p>\n","protected":false},"author":104,"featured_media":34280,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"ngg_post_thumbnail":0,"footnotes":""},"categories":[4,3,18],"tags":[],"class_list":["post-34279","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-agencija-oskar","category-sri-lanka","category-vodniki"],"acf":[],"aioseo_notices":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/34279"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/users\/104"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=34279"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/34279\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/media\/34280"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=34279"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=34279"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=34279"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}