{"id":34184,"date":"2023-06-28T09:55:53","date_gmt":"2023-06-28T07:55:53","guid":{"rendered":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/?p=34184"},"modified":"2023-06-28T13:02:59","modified_gmt":"2023-06-28T11:02:59","slug":"opicji-kruhovec-mati-gozda-ali-narobe-obrnjeno-drevo","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/opicji-kruhovec-mati-gozda-ali-narobe-obrnjeno-drevo\/","title":{"rendered":"Opi\u010dji kruhovec \u2013 ‘mati gozda’ ali ‘narobe obrnjeno drevo’"},"content":{"rendered":"\n

Pi\u0161e: Nejc Ko\u0161nik<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Potovanja na Madagaskar<\/span><\/strong><\/a><\/p>\n

Ste \u017ee sli\u0161ali za opi\u010dji kruhovec?<\/strong> Verjetno ste, a najbr\u017e ga boste bolje poznali pod drugim imenom \u2013 baobab. To nenavadno drevo raste prete\u017eno na Madagaskarju \u2013 kar \u0161est od devetih razli\u010dnih vrst je zna\u010dilnih za ta otok.  Dve vrsti rasteta v celinski Afriki, ena pa je doma v Avstraliji.<\/p>\n

Gre za nenavadno drevo, enega najbolj znanih simbolov Madagaskarja.<\/strong> Opi\u010dji kruhovec namre\u010d nima korenin, poganjek v zemlji bi izgledal kot ogromno korenje. Za baobabove veje pa pravijo, da so to v bistvu korenine, ki segajo v nebo.<\/p>\n\n\n

\n
\"\"<\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Kako se je baobab zameril bogu?<\/strong><\/p>\n

Legenda pravi, da ko je bog ustvaril svet, so se vsa \u017eiva bitja prosto sprehajala po Zemlji. Opi\u010dji kruhovec naj bi bil \u0161e posebej ponosen na svoj stas in velikost. Posledi\u010dno se je ves \u010das hvalil pred drugimi drevesi in govoril, da je on najlep\u0161i med njimi. S\u010dasoma pa so ga imela druga drevesa dovolj. \u0160la so se prito\u017eit k bogu in mu dejala, da jim je zelo mote\u010de, da se baobab ves \u010das pred njimi hvali in govori, da je dale\u010d najlep\u0161e drevo, kar jih obstaja na svetu. Bogu to seveda ni bilo v\u0161e\u010d in se je \u0161el z baobabom pomenit. A ko je bog rekel baobabu, da naj umiri svoj ego in naj se neha va\u017eiti pred drugimi, ga je baobab presenetil z odgovorom. Rekel mu je, da ne samo, da je on najlep\u0161e drevo med vsemi drevesi, on je celo lep\u0161i od samega boga! Bog se je seveda zelo razhudil, tako zelo, da je zgrabil baobaba, ga potegnil ven iz zemlje ter ga narobe obrnjenega zabil nazaj. Zato danes opi\u010dji kruhovec izgleda tako, kot da bi mu korenine rasle v zrak. Ker se je preve\u010d hvalisal, je ob\u010dutil bo\u017ejo jezo.<\/p>\n

Nenavadno drevo<\/strong><\/p>\n

Baobabi so precej nenavadna drevesa.<\/strong> V vi\u0161ino zrastejo do 30 metrov, premer njihovega debla lahko zna\u0161a celo 11 metrov (koliko oseb potrebujemo, da objame baobaba?)! Ker so njihove letnice zelo \u0161ibke in znajo celo izginiti, je zelo te\u017eko dolo\u010diti njihovo starost. A nekateri primerki Adasonie (latinsko ime Adansonia izhaja iz povezave z Michelom Adansonom, francoskim naravoslovcem in raziskovalcem) naj bi bili stari celo 2000 let! Sicer pa je struktura lesa polna vlaknin in les kot tak ni primeren za obdelavo. Je pa po drugi strani zelo cenjen, ker se v njem nabira voda, ki lahko lokalnim prebivalcem pride prav v su\u0161nih obdobjih. V posameznem drevesu se lahko nabere do 120.000 litrov vode! Mar ni to neverjetno?<\/p>\n

In kaj je \u0161e bolj zanimivo?<\/strong> Ve\u010dina cvetov na baobabih se odpre le enkrat letno za pribli\u017eno 12 ur. Cvet se odpre ob mraku in pravijo, da se odpre tako hitro, da je proces viden s prostim o\u010desom. \u010cez no\u010d jih opra\u0161ujejo netopirji. Cvetovi sicer ostanejo na drevesu nekaj dni, a reproduktivno obdobje je precej kratko \u2013 traja le prvo no\u010d.<\/p>\n

Baobabi, opi\u010dji kruhovci ali Adansonie rastejo predvsem v ni\u017eje le\u017ee\u010dih predelih Madagaskarja.<\/strong> Kot ostala drevesa je tudi njih prizadelo izsekavanje, a ker imajo v malga\u0161ki dru\u017ebi poseben status, jih lahko vidimo ob poti na ju\u017enem delu otoka. Pri Tulearju je tudi tako imenovan ‘Gozd baobabov’, dale\u010d najbolj znana pa je t.i. Avenija Baobabov pri Morondavi, ki se pojavlja na ve\u010dini razglednic z Madagaskarja.<\/p>\n

Madagaskar je res edinstven otok, kar se ti\u010de rastja in \u017eivalstva.<\/strong> Tu najdemo \u0161tevilne vrste, ki jih ni nikjer drugje na svetu. Zato se ga spla\u010da obiskati, dokler tudi te ne izginejo!<\/p>\n

Potovanja na Madagaskar<\/strong><\/span><\/a><\/p>\n\n\n\n

Fotografije:<\/span> Nejc Ko\u0161nik in Rok Lo\u017ear<\/strong><\/p>\n\n\n\nngg_shortcode_0_placeholder\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Pi\u0161e: Nejc Ko\u0161nik Potovanja na Madagaskar Ste \u017ee sli\u0161ali za opi\u010dji kruhovec? Verjetno ste, a najbr\u017e ga boste bolje poznali pod drugim imenom \u2013 baobab. To nenavadno drevo raste prete\u017eno na Madagaskarju \u2013 kar \u0161est od devetih razli\u010dnih vrst je zna\u010dilnih za ta otok.  Dve vrsti rasteta v celinski Afriki, ena pa je doma v Avstraliji. Gre za nenavadno drevo, enega najbolj znanih simbolov Madagaskarja. Opi\u010dji kruhovec namre\u010d nima korenin, poganjek v zemlji bi izgledal […]<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":34187,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"ngg_post_thumbnail":0,"footnotes":""},"categories":[4,240,18],"tags":[],"class_list":["post-34184","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-agencija-oskar","category-madagaskar","category-vodniki"],"acf":[],"aioseo_notices":[],"aioseo_head":"\n\t\t\n\t\n\t\n\t\n\t\n\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t