{"id":33953,"date":"2023-05-30T21:38:22","date_gmt":"2023-05-30T19:38:22","guid":{"rendered":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/?p=33953"},"modified":"2025-10-13T11:27:24","modified_gmt":"2025-10-13T09:27:24","slug":"za-sreco-ti-podarim-lobanjo","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/za-sreco-ti-podarim-lobanjo\/","title":{"rendered":"Za sre\u010do ti podarim lobanjo"},"content":{"rendered":"\n

Pi\u0161e: Iztok Mervi\u010d<\/em><\/p>\n\n\n\n

Potovanja v Mehiko >><\/strong><\/a><\/span><\/p>\n

V na\u0161i kulturi ima lobanja in z njo povezana simbolika izrazito negativen predznak.<\/strong> Ko vidimo lobanjo, pomislimo na smrt, strup, mra\u010dne sile, morda na \u010drno magijo, krvolo\u010dne pirate in nacisti\u010dne SS oficirje. Same negativne stvari torej. Ko pa pridemo v Mehiko, nam ni ve\u010d ni\u010d jasno. Zakaj so tukaj lobanje na vsakem koraku? Na stojnicah se nam stotere smejijo s sijo\u010dimi o\u010dmi in \u0161irokimi nasmehi. \u017divobarvno so popisane in porisane, vsaka barva ima svoj pomen (rde\u010da barva simbolizira kri, oran\u017ena Sonce, rumena smrt, vijoli\u010dna \u017ealost in bole\u010dino, roza predstavlja upanje, \u010distost in praznovanje, bela je simbol \u010distosti in upanja, \u010drna pa simbolizira de\u017eelo mrtvih).<\/p>\n

Lobanje so lahko kerami\u010dne, steklene, lesene, narejene iz obsidiana<\/strong>, kamene strele ali \u017eada, tudi iz \u010dokolade, najbolj znane pa so tiste iz sladkorja. Mavri\u010dne lobanje se bohotijo z majic, grafitov in plakatov. Na ulici sre\u010duje\u0161 ljudi, ki se \u0161emijo v okostnjake, s pobarvanim obrazom, ki izgleda kot lobanja. Simpati\u010dna okostnjakinja Catrina, oble\u010dena v elegantno starinsko obleko, se smeji z vsakega vogala. Na tr\u017enicah se ob kipcih Marije Guadalupske prodajajo kar malce stra\u0161ljivi kipci svetnice z lobanjo namesto svetni\u0161kega obli\u010dja \u2026 Skratka, lobanje in okostnjaki – kamorkoli se obrne\u0161. Ko \u0161e ne poznamo zgodbe, so to precej groteskni prizori, ko pa jo bolje razumemo, nam lobanje postanejo \u017ee skorajda simpati\u010dne in za\u017eelimo si jo imeti, v tak\u0161ni ali druga\u010dni obliki.<\/p>\n\n\n

\n
\"\"
Rokodelska tr\u017enica Mexico city: \u017divopisna maska Catrine<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Zakaj torej vse te lobanje in okostnjaki?<\/strong> Razlogov je ve\u010d. Eden izmed njih je prav gotovo komercializacija Dneva mrtvih, ki postaja globalno prepoznavna blagovna znamka. Morda ste \u017ee kdaj sli\u0161ali za bu\u010dno proslavljanje dneva mrtvih v Mehiki (v resnici praznik traja tri dni), ki je bolj podobno novoletni zabavi kot pa pietetnemu prazniku, kot ga poznamo pri nas. Tradicionalno darilo na ta praznik je sladkorna lobanja, ki pomeni dobre \u017eelje in optimizem za naprej. Sladkorno (v\u010dasih tudi \u010dokoladno) lobanjo lahko poje\u0161, kar simbolizira zahvalnost \u010dasu, ki je minil, po tem se lahko prepusti\u0161 neizogibnim stvarem v \u017eivljenju in vidi\u0161 neskon\u010dno veselje prihodnosti. V tem \u010dasu se po mestih in vaseh pre\u0161erno nasmejani okostnjaki in okostnjakinje veselijo in ple\u0161ejo z navadnimi smrtniki. Ples je glasen in bu\u010den, muzika odmeva na vsakem koraku. Za Mehi\u010dane je ta dan prava fe\u0161ta \u017eivljenja. \u017divljenja? \u010cakaj, saj se menda pogovarjamo o Dnevu mrtvih, le kako bi ob tem dnevu slavili \u017eivljenje?<\/p>\n

Za bolj\u0161e razumevanje simbolike pobrskamo ve\u010d tiso\u010d let nazaj v mehi\u0161ko zgodovino.<\/strong> Zgodba je starej\u0161a kot najstarej\u0161e knjige \u0161panskih konkvistadorjev, ki so v Mehiko pri\u0161li in jo osvojili v 16. stol. Sega tiso\u010dletja nazaj, ko so tam \u017eive\u010de kulture in civilizacije razvijale svojo mitologijo in religijo. Po eni izmed legend mehi\u0161kih staroselskih ljudstev so bogovi staroselskega panteona za ustvarjanje novega \u017eivljenja uporabili kosti mrtvih. Kulture Nahua in azte\u0161ka ljudstva verjamejo, da je \u0161el svet skozi pet razli\u010dnih ciklov ustvarjanja in uni\u010denja, pri \u010demer je sedanja doba peta, ki so jo poimenovali Peto Sonce. Ob petem poizkusu stvarjenja sveta so se bogovi \u017ertvovali tudi sami – vrgli so se v ogenj in tako ustvarili Sonce, Luno, zvezde in nato vse \u017eivljenje. Zato smrt simbolizira novo \u017eivljenje, hkrati pa ljudje bogovom \u00a0dolgujemo obredna \u017ertvovanja, saj jih ne \u017eelimo nikdar ve\u010d ujeziti, da nas ne bi prikraj\u0161ali za vsakodnevno sonce, vodo, veter, rodovitno zemljo in vse ostalo, brez \u010desar ni \u017eivljenja.<\/p>\n\n\n

\n
\"\"
Mexico City: Pisana smrt kolesari pred katedralo <\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Staroselska ljudstva so \u010das dojemala druga\u010de kot mi, ki ga razumemo premo\u010drtno, oni pa so ga razumeli v ciklih in spiralah, podobno kot izgleda \u0161koljka ali celo galaksija.<\/strong> Vse v naravi in \u017eivljenju poteka v ritmu naravnega cikla. Naravni cikli so bili v tesni povezavi s poljedelskimi cikli, razumeli pa so jih preko koncepta dualnosti: no\u010d-dan, setev-\u017eetev, suha doba-de\u017eevna doba, itd. Tako so verjeli, da je kozmos v nenehnem iskanju ravnovesja in zgodba se vedno znova ponavlja. Obstaja pa strah, da se bo ta naravni cikel enkrat ustavil. Za to, da ta cikel \u017eivljenja nenehno te\u010de, skrbijo bogovi in \u010de bo \u017ertvovanj dovolj, se ne bo nikdar ustavil. Smrt za \u017eivljenje \u2026<\/p>\n

Posplo\u0161eno povedano, smrt ne pomeni konca, ampak nadaljevanje v drugem svetu in hkrati za\u010detek novega \u017eivljenja.<\/strong> Ko je bil nekdo \u017ertvovan, je bil \u017ertvovan za vi\u0161je dobro, da Sonce ne bi ugasnilo in da bi skupnost in ljudstvo \u0161e naprej \u017eivelo v izobilju hrane. Po obredu \u017ertvovanja so nekatere kulture – vklju\u010dno z najbolj slavnimi Azteki in Maji – lobanje \u017ertvovanih ljudi razstavljale na dolo\u010denih strukturah, kar je simboliziralo daritev bogovom in nadaljevanje \u017eivljenja. Za njih je imela lobanja torej pozitiven predznak. Smrt je bila le most do novega \u017eivljenja. Zato za Mehi\u010dane torej lobanja pomeni izvor \u017eivljenja.<\/p>\n\n\n

\n
\"\"
Merida: Smrtno zaljubljen par<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

To so poglavitni razlogi, da se simbol lobanje v mehi\u0161ki, oz. bolje re\u010deno mezoameri\u0161ki umetnosti, pojavlja \u017ee tiso\u010dletja dolgo.<\/strong> Danes je mehi\u0161ka kultura pre\u017eeta s simboliko \u017eivljenja in smrti. V za\u010detku 20. stol. je bila rojena simpati\u010dna okostnjakinja Catrina, ki je kot lik v stripu namigovala, da smo po smrti vsi enaki. Oble\u010dena je bila namre\u010d v elegantna obla\u010dila bogate mestne bur\u017eoazije, ki je vladala takratni mehi\u0161ki dru\u017ebi, a po smrti bo tudi ona le okostnjakinja, tako kot vsi ostali. Mehi\u010dani – vklju\u010dno s slavnim muralistom Diegom Rivero, ki jo je upodobil na muralu Sanje o nedeljskem popoldnevu v parku Alameda – so jo posvojili in danes je Catrina eden izmed najbolj prepoznavnih simbolov mehi\u0161ke popularne kulture. Dekleta se na Dan mrtvih oble\u010dejo v prav tak\u0161na obla\u010dila in si obraz pobarvajo v lobanjo. Simpati\u010dno, ne? Podobno se je v 40ih letih prej\u0161njega stoletja med revnej\u0161imi sloji razvil kult Santa Muerte (Sveta Smrt), ki izvira iz azte\u0161ke boginje smrti in ponovnega rojstva (imenovane Mictecacihuatl). Danes je osrednja figura mehi\u0161ke neo-poganske religije, ki jo predstavlja kipec, oble\u010den v slogu srednjeve\u0161kih evropskih \u017eensk, tako kot svetnice katolicizma, le da ima namesto svetni\u0161kega obraza lobanjo.<\/p>\n

Ena stvar je torej jasna: lobanje ljudi v Mehiki ne raz\u017ealostijo.<\/strong> Pomen lobanje in okostnjaka je \u010dastiti neprekinjeno naravo \u017eivljenja, se veselo nasmejati smrti in jo sprejeti kot del na\u0161ega vsakdanjega obstoja. Za Mehi\u010dane ima pozitivno konotacijo, je darilo, ki predstavlja dobre \u017eelje, novo upanje, novo seme. Vse te lobanje nam poka\u017eejo, da smrt ni tako stra\u0161na, ampak pomeni samo nov za\u010detek \u017eivljenja, novo upanje v neki drugi dimenziji, v svetu, ki je \u0161e vedno del nas, ki nam je blizu in dostopen. Nenazadnje lahko v ta svet podzemlja vstopimo kar tako, da se potopimo in zaplavamo skozi kra\u0161ko udornico, imenovano cenote, za katero so Maji verovali, da je portal v podzemni svet mrtvih. Ampak to je \u017ee druga zgodba \u2026<\/p>\n

Potovanja v Mehiko >><\/strong><\/a><\/span><\/p>\n\n\n

\n
\"\"
Mexico City: Dama v preobleki Cateine<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Pi\u0161e: Iztok Mervi\u010d Potovanja v Mehiko >> V na\u0161i kulturi ima lobanja in z njo povezana simbolika izrazito negativen predznak. Ko vidimo lobanjo, pomislimo na smrt, strup, mra\u010dne sile, morda na \u010drno magijo, krvolo\u010dne pirate in nacisti\u010dne SS oficirje. Same negativne stvari torej. Ko pa pridemo v Mehiko, nam ni ve\u010d ni\u010d jasno. Zakaj so tukaj lobanje na vsakem koraku? Na stojnicah se nam stotere smejijo s sijo\u010dimi o\u010dmi in \u0161irokimi nasmehi. \u017divobarvno so popisane […]<\/p>\n","protected":false},"author":71,"featured_media":33962,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"ngg_post_thumbnail":0,"footnotes":""},"categories":[4,231,18],"tags":[],"class_list":["post-33953","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-agencija-oskar","category-mehika","category-vodniki"],"acf":[],"aioseo_notices":[],"aioseo_head":"\n\t\t\n\t\n\t\n\t\n\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t