{"id":33733,"date":"2023-05-17T09:43:11","date_gmt":"2023-05-17T07:43:11","guid":{"rendered":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/?p=33733"},"modified":"2023-05-17T09:43:48","modified_gmt":"2023-05-17T07:43:48","slug":"kuba-otok-belega-zlata-drugi-del","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/kuba-otok-belega-zlata-drugi-del\/","title":{"rendered":"KUBA, Otok belega zlata \u2013 drugi del"},"content":{"rendered":"\n

Pi\u0161e: Gvido Pevec<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Kuba – biser Karibov – prvi del<\/strong><\/span><\/a><\/p>\n

Pot iz Havane me vodi proti obali karibskega morja,<\/strong> namenjen sem v kraj Boca de Guama. Na enem izmed \u0161tevilnih oto\u010dkov sredi lagune so pred leti postavili etnolo\u0161ko vasico, nekak\u0161en muzej na prostem, v katerem je predstavljeno \u017eivljenje prvih prebivalcev kubanskega oto\u010dja.<\/p>\n

Prvi znani naseljenci na dana\u0161njem kubanskem otoku so bili \u017ee pred 2600 leti staroselci pod imenom Guanajatabej.<\/strong> Znanstveniki sklepajo, da naj bi na kubanski otok pri\u0161li iz dana\u0161nje Venezuele, po drugi teoriji pa iz srednje Amerike. Zelo malo je znanega o tej civilizaciji.  \u017diveli naj bi v jamah v bli\u017eini obal ter se ukvarjali z nabiralni\u0161tvom, lovom in ribolovom.<\/p>\n

Veliko ve\u010d nam je poznano o naslednjem valu priseljencev na otok,<\/strong> ki se je zgodil v 6. stoletju n.\u0161t. s prihodom ljudstev Taino in Ciboniji. Za njih je dokazano, da so pri\u0161li na otok s podro\u010dja dana\u0161nje Venezuele in sicer iz delte velike reke Orinoko, od koder so priveslali na kubanski otok v preprostih deblakih. Predvsem Taino ljudstvo je bilo prevladujo\u010de na otoku vse do prihoda Kolumba in njegovih naslednikov. \u017diveli so v hi\u0161ah, ki spominjajo na dana\u0161nje \u0161otore, izdelane so bile iz lesa in krite s palminimi listi. Hi\u0161e so bile postavljene v krogu in sredi vasi je stal Zumis \u2013 pokon\u010den steber iz lesa, ki nas spominja na toteme ameri\u0161kih Indijancev.<\/p>\n

Pri Zumisu so slavili bogove,<\/strong> tja so nosili darove bogovom, prosili so za mir, dobro letino ter lepo vreme. Zumis je bil kraj zborovanja posamezne skupnosti. Skupnost sta vodila plemenski vladar in duhovni vodja imenovan \u0161aman. Poglavar ni sprejel nobene odlo\u010ditve brez posvetovanja s \u0161amanom, ki naj bi imel dostop do duhov in drugih svetov. Verovali so v duhove svojih prednikov, ki so jih prosili za pomo\u010d in vodstvo.<\/p>\n\n\n

\n
\"\"
Etnolo\u0161ka vas prikazuje \u017eivljenje ljudstva Taino<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

\u017diveli so v tesnem stiku z naravo,<\/strong> gojili in vzgajali koruzo, ara\u0161ide, peko\u010d fi\u017eol, sladek krompir in razli\u010dno tropsko sadje kot je ananas, banane, guava. Meso in ribe so bili redno na jedilniku. Pomemben pridelek je predstavljal tobak, katerega posu\u0161ene liste so kadili, zlasti ob velikih praznovanjih in v spiritualne namene. Oto\u010dje so imenovali Cubanascnan.<\/p>\n

Sprehajam se po malem oto\u010dku, kjer je lep muzej na prostem.<\/strong> Ogledujem si \u0161tevilne kipe, ki prikazujejo podobe tedanjega \u010dasa, stopim v eno izmed hi\u0161 narejenih v starem slogu. Prejmem blagoslov, dobro misel za sre\u010do in hkrati razmi\u0161ljam, kako je vse minljivo na tem svetu.<\/p>\n

Ko \u0160panci konec 15. stoletja pridejo v te kraje<\/strong>, se miroljubno ljudstvo Taino sploh ni upiralo in tekom naslednjih desetletij so izginili za vedno. Oblast na Kubi prevzamejo \u0160panci, ki tu vladajo naslednja stoletja.<\/p>\n

12. oktobra 1492 na severovzhod kubanskega otoka pripluje Kri\u0161tof Kolumb.<\/strong> Otok imenuje Ferdinanda – po \u0161panskem kralju, ki je pla\u010dal stro\u0161ke njegove odprave. Prav tako pi\u0161e navdu\u0161eno pismo, v katerem zapi\u0161e, da je pristal v najlep\u0161i de\u017eeli, kar jih je videlo \u010dlove\u0161ko oko.<\/span><\/p>\n

Kolumb odpluje dalje in tako se osvajanje otoka nadaljuje<\/strong> od leta 1511 dalje, ko \u0160panci sistemati\u010dno postavijo naselbine po celotnem otoku. Zlata na otoku nikoli ni bilo v velikih koli\u010dinah, so pa \u0160panci hitro ugotovili, da so na otoku idealne razmere za predelavo sladkornega trsa. Tako je v naslednjih stoletjih Kuba postala eden izmed najve\u010djih  proizvajalcev sladkorja in otok dobi nov naziv \u2013 otok belega zlata.<\/strong> S tem je povezana \u017ealostna zgodba su\u017eenjstva. Prvotni prebivalci kubanskega otoka namre\u010d niso zdr\u017eali napornega dela na \u0161tevilnih planta\u017eah sladkornega trsa in so mno\u017ei\u010dno umirali. Zaradi pomanjkanja delovne sile se za\u010dne \u017ealostna trgovina in na desettiso\u010de \u010drnih su\u017enjev je iz Afrike pripeljanih v nov svet. Dru\u017ebena, kulturna in socialna podoba novega sveta se za vedno spremeni.<\/p>\n\n\n

\n
\"\"
Sladkorni trs – belo zlato<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Ve\u010dina mest, ki so jih zgradili \u0160panci v novem svetu, si je podobna.<\/strong> V strogem mestnem sredi\u0161\u010du je Trg oro\u017eja (Plaza de Armes). Trgi imajo pravokotno ali kvadratno obliko ter okoli glavnega trga se nahajajo najbolj pomembne mestne stavbe: pala\u010de guvernerjev, oblasti, mestnih veljakov in zraven je glavna mestna katedrala.<\/p>\n

Sprehajam se po ozkih ulicah Trinidada, ki velja za biser \u0161panske arhitekture v novem svetu. <\/strong>Male ozke tlakovane ulice iz glavnega trga vodijo na vse strani in hkrati se tudi vse ulice stekajo proti glavnemu trgu. Prvo, kar obiskovalcu pade v o\u010di, so noro \u017eivahne barve hi\u0161. \u017divo rde\u010de, modre, zelene, rumene, res nore barve, ki pa ne delujejo ki\u010dasto, ampak se vse lepo zlivajo v eno in po\u017eivljajo prostor.<\/p>\n

Pri glavnem trgu se ustavim na stopnicah in sedem.<\/strong> Glasba igra vsepovsod in ljudje spro\u0161\u010deno vrte telesa v ritmu glasbe. Trinidad je najbolj\u0161i primer zlitja razli\u010dnih kultur in genov na kubanskem otoku skozi stoletja. Tu ple\u0161ejo vsi, vsak ve\u010der, \u0161e zlasti noro pa je ob petkih in sobotah, ko je celo mestece na ulicah. Vrti se, ple\u0161e se in za to ne potrebujejo alkohola ali drugih stimulansov. Ple\u0161ejo, ker taki so in ples imajo preprosto v krvi. Opazujem jih, kako so v celoti v tem trenutku in za njih sedaj ne obstaja ni\u010desar ve\u010d, svet se je ustavil.<\/p>\n

Zapletem se v pogovor in omenim prijaznemu dekletu, da se je skozi ples zlila z vsem stvarstvom v eno.<\/strong> Skozi nasmeh dobim nazaj odgovor, ki mi da misliti: poglej, ni\u010desar nimam, sem skrajno revna, a nekako se prebijam iz dneva v dan. A ko ple\u0161em, skozi ples pozabim na vse. Ko se vrtim v ritmu glasbe, sem v sredi\u0161\u010du sveta. Ko ple\u0161em, pozabim na lakoto, rev\u0161\u010dino in na to, da nimam ni\u010desar. Za to ne rabim alkohola in raznih omam. Potrebujem le ritem glasbe, da zavrtim svoje boke in v teh trenutkih pozabim na rev\u0161\u010dino in spremenim se v kraljico sveta. Zato Kubanci ple\u0161emo, ker skozi ples pozabljamo in se veselimo \u017eivljenja.<\/strong><\/p>\n

Odpravim se v Dolino sladkornih tovarn, ki je le nekaj kilometrov vzhodno od Trinidada.<\/strong> V 18. stoletju, ko je bila proizvodnja in predelava sladkornega trsa na vrhuncu, je bilo v tej mali dolini preko 80 predelovalnic sladkorja. Ogledujem si ostanke nekdanje planta\u017ee in v mislih podo\u017eivljam vse naporno delo, ki so ga morale opraviti ne\u0161tete su\u017eenjske roke. Povzpnem se na stra\u017eni stolp, od koder so imeli stra\u017earji pregled nad celotnim dogajanjem. Mnogi su\u017enji so poskusili pobegniti, a uspelo je le redkim. V bli\u017enji delavnici si ogledam, kako izpod stiskalnice iz debel sladkornega trsa prite\u010de sve\u017ee stisnjen sladkorni sok Guarapa. Poizkusim ga in \u010deprav je zelo sladek, mi v ustih pusti grenak okus. Zgodba su\u017eenjstva in trpljenje ljudi, ki so bili iztrgani iz svojih domov, je \u0161e preve\u010d \u017eivo v mojem spominu.  <\/p>\n\n\n

\n
\"\"
Zna\u010dilna ulica v Trinidadu<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Turobne misli mi odpravi pla\u017ea Ancon, kamor se odpravim na kratek oddih. <\/strong>Pla\u017ea le\u017ei le 12 km stran od Trinidada. Ime je dobila po \u010drni skali, ki je neko\u010d nudila orientacijo mornarjem. Skala ima obliko zadnje konjske noge in po tem je dobila ime. Gre za 4 km dolgo pe\u0161\u010deno pla\u017eo z belo mivko. Podoba raja. Le streljaj je oddaljen \u010dudovit koralni greben, ki je pravi raj za ljubitelje podmorskega sveta. Odkar se je Kuba odprla svetu, so tu postavili enega lep\u0161ih resortov, ki ga obiskujejo obiskovalci s celega sveta. Prevladujejo Kanad\u010dani, ki jih s \u010darterskimi leti dnevno dova\u017eajo na pla\u017eo. Mnogi tujci obi\u0161\u010dejo le velike turisti\u010dne komplekse ob obali in sploh ne vidijo de\u017eele. Na letali\u0161\u010du jih po\u010daka avtobus, ki jih pripelje do resorta in po koncu dopusta tudi odpelje na letalo. Takih obiskovalcev je na Kubi najve\u010d in kubanski oblasti so to najljub\u0161i gostje. Pridejo v resort, tam cele dneve jedo, pijejo in lovijo son\u010dne \u017earke. Vsega imajo v izobilju in edini doma\u010dini, s katerimi pridejo v stik, so natakarji in ostalo osebje, ki jim stre\u017ee. Na ta na\u010din sploh ne dobijo prave podobe o dr\u017eavi, a saj ve\u010dine to niti ne zanima.<\/p>\n

Karibsko morje je \u010dudovito, toplo, pretoplo.<\/strong> Najbolj prevzame barva vode, ki se razliva v ne\u0161teto odtenkih modre in zelene. Zelo je bogato in plavanje s potaplja\u0161ko masko nudi edinstvene prizore. Jate rib v najbolj norih barvah te obkro\u017eajo in vidi\u0161 lahko \u0161tevilne \u0161koljke. A po dveh dneh se naveli\u010dam le\u017eanja na sanjski obali, saj je voda tako vro\u010da, da te prav ni\u010d ne ohladi.<\/p>\n\n\n

\n
\"\"
Pla\u017ea Ancon<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Odpravim se v gorovje Escambray na vi\u0161ino 800 metrov, kjer se v zavetju hribov osve\u017eim. <\/strong>Celotno obmo\u010dje Topes de Collantes je del naravnega parka z za\u0161\u010diteno floro in favno. Idealen kraj le slabo uro vo\u017enje iz obale Ancon, a ima\u0161 ob\u010dutek, da si v povsem drugem svetu. Odpravim se na ve\u010durni sprehod po parku. Izredno bujna tropska vegetacija mi na trenutke zapira korak, ko hodim po ozki potki. Opazujem divjo lepoto narave in vidim, da tukaj vse raste samo od sebe. Vode in sonca je dovolj in sprehajam se med nasadi banan, orhidej, jasmina. Opazujem ogromna drevesa evkaliptusa, mahagonija, krasna drevesa cveto\u010dih magnolij. Ogromno je cveto\u010dih divjih ro\u017e, ki jim ne vem imena. Vse okoli mene kipi od \u017eivljenja. Kako druga\u010de kot dan prej, kjer sem na pla\u017ei opazoval mno\u017eico sitih, a tako \u017eivljenja la\u010dnih ljudi.<\/p>\n

Na sprehodu odkrivam \u0161tevilne jame, soteske, kanjone, preskakujem potoke, hodim po in ob vodi. <\/strong>Vrhunec do\u017eivetja predstavlja kopanje v naravnih tolmunih, kjer voda po\u017eivi od hoje utrujeno telo. Pogled na bli\u017enji slap je \u010daroben in ko se v daljavi oglasi zna\u010dilen zvok Tocorora, ki je nacionalna ptica in za\u0161\u010ditni znak Kube, vem, da je za menoj \u0161e en popoln dan.<\/p>\n

Jutri pa se odpeljem proti Santiagu in od tam proti kon\u010dnemu cilju mojega romanja – Baziliki El Cobre.<\/p>\n

Kuba, biser Karibov – prvi del<\/a>                                                      Potovanja na Kubo<\/a><\/strong><\/span><\/p>\n\n\n

\n
\"\"
Po hoji se prile\u017ee kopanje v naravnih bazenih<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\nngg_shortcode_0_placeholder\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Pi\u0161e: Gvido Pevec Kuba – biser Karibov – prvi del Pot iz Havane me vodi proti obali karibskega morja, namenjen sem v kraj Boca de Guama. Na enem izmed \u0161tevilnih oto\u010dkov sredi lagune so pred leti postavili etnolo\u0161ko vasico, nekak\u0161en muzej na prostem, v katerem je predstavljeno \u017eivljenje prvih prebivalcev kubanskega oto\u010dja. Prvi znani naseljenci na dana\u0161njem kubanskem otoku so bili \u017ee pred 2600 leti staroselci pod imenom Guanajatabej. Znanstveniki sklepajo, da naj bi na […]<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":33741,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"ngg_post_thumbnail":0,"footnotes":""},"categories":[4,9,18],"tags":[],"class_list":["post-33733","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-agencija-oskar","category-kuba","category-vodniki"],"acf":[],"aioseo_notices":[],"aioseo_head":"\n\t\t\n\t\n\t\n\t\n\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t