{"id":33658,"date":"2023-05-10T12:05:44","date_gmt":"2023-05-10T10:05:44","guid":{"rendered":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/?p=33658"},"modified":"2023-05-10T13:20:42","modified_gmt":"2023-05-10T11:20:42","slug":"modrina-apulije","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/modrina-apulije\/","title":{"rendered":"Modrina Apulije"},"content":{"rendered":"\n

Pi\u0161e: Tadeja Koro\u0161ec<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Apulija<\/a><\/span> je italijanska \u00bbreggione\u00ab z najdalj\u0161o obalo.<\/strong> Ozalj\u0161ana je s kar 800 km obalnega pasu. Ta se za\u010dne na ostrogi \u0161kornja, na polotoku Gargano ob Jadranski obali in sega vse do Tarantskega zaliva, ki se \u017ee kopa v Jonskem morju. Na na\u0161em potovanju po Son\u010dni petki Italije sledimo Jadranski obali prav tja do konca sveta, do rta Santa Maria di Leuca.  V \u00bbFinibus de terrae\u00ab se namre\u010d kopno kon\u010da in glavno vlogo prevzame morje; prav tam se zdru\u017eita Jadransko in Jonsko morje. A preden prispemo do Leuce, na poti odkrijemo \u0161e mnoge druge obmorske bisere.<\/p>\n

Apuljska obala je tako lepa, da ni ni\u010d \u010dudnega, da na njenih pe\u0161poteh sre\u010damo mnoge romarje<\/strong>, ki vzdol\u017e Vie Francigene pe\u0161 potujejo do kon\u010dnega cilja, Marijinega sveti\u0161\u010da. U\u017eitek je hoditi po teh koncih. Pa saj smo tudi mi, potniki, nekak\u0161ni romarji, ki romamo od ene lepote do druge. In apuljski Jadran nam z njimi postre\u017ee v izobilju.<\/p>\n

Za\u010dnemo v Polignanu.<\/strong> Prebivalci so bili tako ponosni na lego svojega kraja ob morju, da so imenu mesta leta 1863 imenu dodali \u0161e prislov \u00bbA mare\u00ab, ob morju. Imenujejo ga kar modro mesto, in o tem se prepri\u010damo takoj, ko se \u010dez stari akvedukt sprehodimo nad slovito pla\u017eo Calaporto. \u00bbModro, obarvano v modro\u00ab je vse, kar zajame oko: horizont morja, ki se zdru\u017ei z brezkrajnostjo neba. To je o\u010daralo \u017ee Domenica Modugna, ki je verjetno prav v svojem rojstnem kraju, Polignano a Mare, dobil navdih za svojo ve\u010dno pesem Nel blu, dipinto di blu (aca Volare). Polignano je navdu\u0161il tudi organizatorje Redbullovega adrenalinskega tekmovanja skokov v vodo. Iz terase stavb na 20 metrskem klifu se vsako leto v turkizno modrino podajo pogumni tekmovalci. Preden \u00bbpriletijo\u00ab v vodo, seveda naredijo \u0161e kak\u0161no salto, dve tri. Za vse ki bi vas to zanimalo, prijave za leto\u0161nje tekmovanje so \u017ee odprte.<\/p>\n\n\n

\n
\"\"
Polignano je ovit v modro<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

\u0160e malo ju\u017eneje od Polignana le\u017ei mestece Monopoli.<\/strong> Seveda je prva asociacija dru\u017eabna igra iz 80ih. A mesto Monopoli je obstajalo \u017ee veliko prej, preden smo s papirnatimi dinarji veselo kupovali Ohridsko jezero in Jahorino (ta dva kraja sta bila v starem jugoslovanskem Monopoliju moja najljub\u0161a). Ime mestu nadenejo priseljenci iz sosednjega mesta. Vanj so se zatekli, ko je bila njihova Egnazia popolnoma po\u017egana leta 545. \u00bbMonopoli\u00ab izhaja iz gr\u0161kih besed \u00bbmonos polis\u00ab, \u00bbeno mesto\u00ab. In tako se imenuje \u0161e vse do danes.<\/p>\n\n\n

\n
\"\"
Za zidovi Monopoloija se skrivajo ljubke uli\u010dice<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Tudi to mesto ima ohranjeno mo\u010dno utrjeno obzidje.<\/strong> To je bila nekako obvezna osnova vseh obmorskih krajev, kajti obiski z morja, povabljenih in predvsem nepovabljenih gostov, so bili na sporedu zelo pogosto. Preden se v Monopoliju sprehodimo do veli\u010dastnih zidov, se ustavimo v sla\u0161\u010di\u010darni, ki ima najbolj\u0161i sladoled, na polici nad vitrino pa razstavljeno tudi \u2013 dru\u017eabno igro Monopoli! A v tej razli\u010dici nastopajo samo Apuljska mesta. Ko nato (s sladoledom v roki) vijugamo po srednjeve\u0161kih uli\u010dicah pridemo do morja. Obzidje, ki je neko\u010d obdajalo mesto, danes domiselno uporabijo za stene poletnih fotografske razstave. Kdaj je Monopoli najlep\u0161i? Zjutraj, ko mesto \u0161e spi! Takrat si ga delite le ribi\u010di. <\/p>\n\n\n

\n
\"\"
Ribi\u010di v Monopoliju popravljajo mre\u017ee<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Pot ob Jadranski obali nas dalje vodi proti Otrantu, s tem pa \u017ee vstopamo v najju\u017enej\u0161i del Apulije, v Salento.<\/strong> Kamninska sestava obale je iz apnenca in pe\u0161\u010denjaka, in narava si je tu pustila prosto pot, da se je poigrala s svojo silno mo\u010djo in domi\u0161ljijo. Mogo\u010dni klifi, ki jemljejo dih, nas spremljajo na poti, ko se sprehodimo nad njimi. S svojim rumenkastim telesom spominjajo na razli\u010dne plasti torte, ki ima o\u010ditno dober okus, saj so jo la\u010dni valovi, sonce in veter v neskon\u010dnosti obstoja \u017ee dodobra obglodali. Ampak, paso a paso. Mi se najprej ustavimo na obisku pri Dveh sestrah. Deklici sta neko\u010d trdo garali na polju, danes pa zaslu\u017eeno po\u010divata v objemu valov. Dru\u017ebo jima delajo \u010drne ptice, ki gnezdijo na njima. O\u010ditno so tudi one tu na\u0161le svoj mir in pozitivne vibracije. S svojimi temnimi telesi ustvarjajo kontrast lepotnih pikic kremni barvi polti Dveh sester.<\/p>\n\n\n

\n
\"\"
Mogo\u010dna klifna obala Salenta<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Od Dveh sester nas meditativna panoramska pot  pelje dalje, nad morjem, do naslednje razstave forma vive Matere narave, do faraglionov.<\/strong> Posebnost ju\u017enoitalijanske obale, mogo\u010dni osamelci, ki se dvigujejo iz morja, oznanjajo to, da ni\u010d ni ve\u010dno \u2013 kajti tudi ti velikani so podvr\u017eeni zobu \u010dasa in erozije – minljivosti.<\/p>\n\n\n

\n
\"\"
\u010crne lepotne pike, ptice<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Nedale\u010d od njih, \u0161e ju\u017eneje, le\u017ei mesto Otranto.<\/strong> Pristani\u0161ko mesto so ustanovili \u017ee stari Grki, in \u0161e danes je pomembno zaradi bli\u017eine nasproti le\u017ee\u010dega Balkanskega polotoka, in konkretneje, albanske obale. Prav v Otrantski o\u017eini se Italija Albaniji namre\u010d najbolj pribli\u017ea \u2013 med njima je samo 70km razdalje. Ob jasnem, son\u010dnem dnevu lahko albansko obalo tudi vidimo. Prav zaradi svoje bli\u017eine kopnega je \u017ee v preteklosti preko Otrantskih vrat v Apulijo vstopalo mnogo najrazli\u010dnej\u0161ih ljudstev, ki so regijo bogatili s svojo kulturo in tudi jezikom. Tako imamo blizu Taranta, na zahodni obali, \u0161e vedno albansko govore\u010do manj\u0161ino, ki je na ozemlje Italije vstopila prav tu. Ohranili so pravoslavno vero, jezik in obi\u010daje iz 15.st., ko so sem pribe\u017eali pred spopadi z Osmanskimi Turki.<\/p>\n\n\n

\n
\"\"
Mozaik drevesa \u017eivljenja v Otrantu<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Posebnost mesta Otranto ni samo njegova izjemna strate\u0161ka lega;<\/strong> v svoji katedrali skriva namre\u010d mozaik, ki nam vzame dih \u2013 \u010de si mi vzamemo \u010das zanj. Kajti kar nekaj minut je potrebnih, da se obhodi ta mojstrovina iz 11.st. Z njim je prekrita celotna glavna ladja, vanj je ujeta zgodba celega \u010dlove\u0161tva. Srednjeve\u0161ki \u010dlovek je vanj prelil miselnost, legende in tradicijo svojega \u010dasa, iz vseh vetrov, ki so ga dosegli. Drevo \u017eivljenja pred nami govori zgodbo od stvarjenja do poslednjega konca. In vsega, kar se vmes dogaja.<\/p>\n\n\n

\n
\"\"
Na koncu poti \u2026 pla\u017ea!<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Pred zaklju\u010dkom na\u0161ega romanja se ustavimo \u0161e v Gaglianu, od koder se spustimo skozi zeleni kanjon do skrivne pla\u017ee. <\/strong>Regijski park Ciolo je resni\u010dno do\u017eivetje za vse ljubitelje narave, saj  prekipeva od \u017eivljenja. Po kamniti poti se spu\u0161\u010damo proti morju, sli\u0161imo ga, kako bu\u010di tam spodaj. Na poti naberemo divje \u0161parglje, kapre, koprc, bore\u010d, pa \u0161e marsikaj od mediteranskih zeli\u0161\u010d se najde. \u010ce smo ob pravem \u010dasu na pravem mestu, lahko ob\u010dudujemo tudi divje orhideje. Med salentinskimi truliji pridemo prav do morja, kjer sledi zaslu\u017eena osve\u017eitev. O, kaj se je prisesalo na nogo?? O uau, hobotnica! Kako \u010darobno divje je vse tukaj \u2026<\/p>\n\n\n

\n
\"\"
\u017divjo, hobotnica!<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Od Ciola nas samo \u0161e nekaj kilometrov lo\u010di do konca vsega, do konca sveta, do sveti\u0161\u010da posve\u010denega Mariji iz Leuce.<\/strong> Apulija je pre\u017eeta z legendami in ni\u010d druga\u010de ni tukaj. Neko\u010d je tu \u017eivela bela nimfa Leukazija, in po njej kraj tudi dobi ime. Lepotica z dolgimi belimi lasmi, prozorno ko\u017eo in ribjim repom se je zaljubila  v ribi\u010da Meliza, ki pa je \u017ee imel svojo izbranko, Ristolo. Leukazija se je tako razjezila, da je s svojim repom na morju povzro\u010dila velik vihar, in zaljubljenca sta utonila. V ta \u017ealostni konec so se vme\u0161alsi bogovi, ki so vsakega od njiju, Meliza in Ristolo, postavili na en rt. V zaliv med njima so raztrosili Levko, in na njenih belih skalah so zrasle bele hi\u0161e dana\u0161njega naselja.<\/p>\n

Vse to uzremo s koti\u010dkom o\u010desa, medtem ko zremo v daljavo in i\u0161\u010demo \u010drto med Jadranskim in Jonskim morjem.<\/strong> Kje pa je pravzaprav meja med njima? Kaj ne obliva celotnega planeta eno samo morje, brez prekinitve? Morda pa so meje le v nas samih.<\/p>\n

Atraktivna Apulija<\/a> in<\/span> Biseri Ju\u017ene Italije z Apulijo<\/a><\/strong><\/span><\/p>\n\n\n

\n
\"\"
Ima morje res mejo?<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Pi\u0161e: Tadeja Koro\u0161ec Apulija je italijanska \u00bbreggione\u00ab z najdalj\u0161o obalo. Ozalj\u0161ana je s kar 800 km obalnega pasu. Ta se za\u010dne na ostrogi \u0161kornja, na polotoku Gargano ob Jadranski obali in sega vse do Tarantskega zaliva, ki se \u017ee kopa v Jonskem morju. Na na\u0161em potovanju po Son\u010dni petki Italije sledimo Jadranski obali prav tja do konca sveta, do rta Santa Maria di Leuca.  V \u00bbFinibus de terrae\u00ab se namre\u010d kopno kon\u010da in glavno vlogo […]<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":33664,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"ngg_post_thumbnail":0,"footnotes":""},"categories":[4,474,18],"tags":[],"class_list":["post-33658","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-agencija-oskar","category-apulija","category-vodniki"],"acf":[],"aioseo_notices":[],"aioseo_head":"\n\t\t\n\t\n\t\n\t\n\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t