Tokrat imam posebno misijo. <\/strong>Od doma mi sporo\u010dajo, da \u017eelijo poizkusiti vodno pipo in \u010de imam le prostor v kov\u010dku, bi bili veseli, \u010de kak\u0161no kupim. Ko me sopotniki vpra\u0161ajo, kje lahko kupijo to ali ono, je odgovor vedno: \u00bbNa grand bazarju!\u00ab Odpravim se torej tja, kjer imajo vse, kar si srce po\u017eeli.<\/p>\n Grand bazar, ali v prevodu velika pokrita tr\u017enica, na tem mestu stoji \u017ee od 15. stoletja, <\/strong>\u010deprav je od tedaj ve\u010dkrat pogorela. Od svojih za\u010detkov je bila torej ve\u010dkrat obnovljena in pove\u010dana in nastal je labirint dvainosemdesetih uli\u010dic, v katerih je ve\u010d kot 5000 trgovinic. A \u010de si vzame\u0161 \u010das in ga dobro razi\u0161\u010de\u0161, najde\u0161 \u0161e kak\u0161no skrito \u010dajnico ali pa molilnico.<\/p>\n V gne\u010di se komaj prebijam po naj\u0161ir\u0161i ulici, kjer so prodajalne nakita in lokalnih sladkarij, a mene bolj zanimajo tisti bolj mirni predeli bazarja.<\/strong> Zavijem v stransko ulico, mimo prodajalcev obla\u010dil in torbic, ki me vneto nagovarjajo in vabijo v svojo majhno trgovinico. Do sedaj sem se \u017ee nau\u010dila, da ni dobro pokazati prevelikega interesa, saj znajo na\u0161o vljudnost odli\u010dno izkoristiti in \u0161e preden se zave\u0161, ti prodajo vse tisto, \u010desar v resnici ne rabi\u0161. Zato odhitim naprej mimo predela s preprogami, opazujem barvito mno\u017eico lu\u010di in se za hip ustavim, da kupim nekaj drobnih spominkov. Po navdihu vijugam po uli\u010dicah in ob\u010dutek imam, da sem mimo nekaterih trgovinic \u017ee \u0161la. Ve\u010dkrat.<\/p>\n Kon\u010dno naletim na prodajalno z vodnimi pipami, postojim in \u017ee me ogovori brkati prodajalec: \u00bbRusija? Poljska?\u00ab<\/strong> Ker, kot kasneje izvem, \u017ee od malih nog dneve pre\u017eivlja na bazarju, zlahka prepozna Slovanko. Ko povem, da prihajam iz Slovenije, nadaljuje: \u00bbKako vam lahko pomagam?\u00ab \u00bbPotrebujem vodno pipo, tako, ki bo v\u0161e\u010d mojemu o\u010detu. Tako preprosto, a kvalitetno in estetsko.\u00ab Povabi me v notranjost in mi ponudi \u010daj. V\u0161e\u010d mi je, da nekateri tu na bazarju \u0161e vedno trgujejo na tradicionalen na\u010din, so pa vedno bolj redki. Z veseljem sprejmem povabilo in zapleteva se v pogovor. Ta nanese tudi na nedaven potres v Tur\u010diji. Ker je Istanbul mesto, kamor se mno\u017ei\u010dno priseljujejo z vseh koncev Tur\u010dije, je na mestu vpra\u0161anje, \u010de ima tam kak\u0161ne sorodnike ali prijatelje. Pove, da sam sicer ne pozna nikogar, ker je odra\u0161\u010dal v Istanbulu, da pozna veliko ljudi, katerih sorodniki in prijatelji so tam izgubili \u017eivljenje. A pravi tudi, da \u017eivljenje tu, ve\u010d kot tiso\u010d kilometrov stran poteka po ustaljenih tirnicah in se zanje ni ni\u010d kaj dosti spremenilo, razen mnogih pogovorov, ki se sedaj vrtijo okrog tega nesre\u010dnega dogodka.<\/p>\n Po uvodnem pogovoru je \u010das za barantanje.<\/strong> Na\u0161la sem to\u010dno tako \u00bb\u0161i\u0161o\u00ab kot sem \u017eelela in Omer mi ponudi ceno. Seveda se z njo ne strinjam. Po nekaj ponudbah se kon\u010dno dogovoriva za razumno ceno. Morda je vi\u0161ja, kot sem si sprva zamislila, ampak dobro vem, da bi bilo odkloniti nakup po dru\u017eenju ob \u010daju zelo nevljudno. Dobro mi jo zavije, doda \u0161e mno\u017eico dodatkov in oba se zadovoljna posloviva.<\/p>\n
![\"Tur\u010dija\"](\"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/wp-content\/uploads\/sites\/2\/2023\/04\/Turcija-clanek.jpg\")
<\/figure>\n<\/div>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"