Otok Tenerife gotovo ni kraj, kjer bi pri\u010dakovali, da boste videli piramide.<\/strong> Te ponavadi povezujemo z Egiptom, pa tudi s Srednjo Ameriko in Azijo, na evropskih tleh so izjemno redke. A na otoku Tenerife sredi vasi G\u00fc\u00edmar, katere \u017ee ime je nenavadno, saj mesto ohranja poimenovanje iz \u010dasa pred prihodom \u0161panskih osvajalcev, se dvigajo stopni\u010daste strukture. Skrivajo se za \u0161tevilnimi modernej\u0161imi zgradbami in so obdane z bujnim rastlinstvom, kot bi \u017ee vnaprej \u017eelele sporo\u010diti vso svojo misterioznost. Ta se ka\u017ee v (ne)razumevanju njihovega nastanka in namembnosti.<\/p>\n Do 90.-ih let prej\u0161njega stoletja so bile te kamnite stopni\u010daste strukture<\/strong>, ki na las spominjajo na prave majevske piramide, tretirane kot ostanek pode\u017eelske preteklosti, saj so jih do takrat predstavljali le kot \u00bbkupe kamenja\u00ab, ki so jih ustvarili kmetje pri \u010di\u0161\u010denju obdelovalnih povr\u0161in.<\/p>\n \u0160ele s prihodom norve\u0161kega raziskovalca Thora Heyerdala so piramide postale predmet zanimanja<\/strong>. Ta je trdil, da so piramide bistveno starej\u0161ega datuma, saj so, tako Heyerdal, konstrukcijski detajli kazali na neverjetno podobnost z bistveno starej\u0161imi piramidami v Egiptu in Srednji Ameriki.<\/p>\n Thor je tako piramidam dal vsebino, ki je bila zelo odmevna.<\/strong> \u010ceprav tudi sedanji viri \u0161e vedno prevladujo\u010de poudarjajo, da so piramide (le) rezultat kmetijskih tehnik iz 19. stoletja, ne gre prezreti \u0161tevilnih indicev, da so bile zgrajene izjemno na\u010drtovano. Stranice osrednjih piramid se tako natan\u010dno ujemajo z linijo obeh solsticijev, kar ka\u017ee na izjemno dobro poznavanje astronomije graditeljev. Ob poletnem solsticiju (21. 6.) je mo\u010d do\u017eiveti tudi t.i. dvojni son\u010dni zahod, saj s plo\u0161\u010dadi najve\u010dje piramide sonce zaide ta dan kar dvakrat.<\/p>\n\n\n Skrivnostna zgodovina piramid G\u00fc\u00edmar bi prav lahko bila povsem pozabljena,<\/strong> \u010de ne bi Heyerdal prepri\u010dal svojega prijatelja, da kupi celotno obmo\u010dje piramid. Prvotni na\u010drt ob\u010dine je namre\u010d predvideval njihovo poru\u0161itev. Za Heyerdala so bile piramide na otoku Tenerife odli\u010den primer za potrjevanje njegovih teorij, da so bila \u017ee predanti\u010dna ljudstva sposobna premagovati tudi ve\u010dje razdalje z relativno preprostimi plovili iz lo\u010dja, papirusa, ipd. Pri tem je izhajal iz \u0161tevilnih raziskav o prenosu kultur, tehnik, postopkov po svetu tudi med precej oddaljenimi ljudstvi. Znane so njegove odprave s preprostimi plovili prek oceanov, ki so bile zelo uspe\u0161ne, a niso prinesle bistveno druga\u010dnega dojemanja zmo\u017enosti plovbe prvih civilizacij. Kot da ne bi \u017eeleli, iz kakr\u0161nega koli razloga \u017ee, podreti okvirov zgodovine, ki smo jih neko\u010d postavili.<\/p>\n Piramide so ostale in postale poligon ve\u010d raziskav. Sre\u010dno naklju\u010dje?<\/strong> Morda res. Ob tem se zavemo, kako hitro je usoda nekaterih zgodovinskih zgodb odvisna le od enega dejanja, iniciative enega \u010dloveka, enega navdu\u0161enca, enega raziskovalca \u2026, ki je zastrigel z u\u0161esi, ko je pred ve\u010d kot 30-imi leti sli\u0161al za piramidam podobne strukture na Kanarskih otokih. In nenazadnje, kako pogosto se zgodi, da so tak\u0161ne zgodbe odvisne od enega \u010dloveka, ki ni verjel, se ni sprijaznil s splo\u0161no sprejeto razlago. Tak\u0161ni posamezniki so pravi raziskovalci, so tisti, ki omogo\u010dajo svetu napredek in razvoj. Le dovoliti jim moramo, da so sli\u0161ani.<\/p>\n![\"\"](\"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/wp-content\/uploads\/sites\/2\/2023\/04\/Tenerife-piramide-2.jpg\")
<\/figure>\n<\/div>\n\n\n
![\"\"](\"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/wp-content\/uploads\/sites\/2\/2023\/04\/pyramids-guimar-tenerife-panoramic-photo-canarian-island-105189238-1-1024x384.jpg\")
<\/figure>\n<\/div>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"