Ko sem v mladosti kdaj videl kak\u0161no fotografijo Gibraltarja, je bila moja edina misel, <\/strong>da je to neka skala povsem na koncu Evrope, nezanimiva, a hkrati zanimiva zaradi svoje zgodovine. Britansko ozemlje, ki ga na severu obdaja le \u0160panija, \u0161e danes mnoge bega, prav tako razlogi, zakaj je sploh britansko. Njegova strate\u0161ka lega ob istoimenski o\u017eini pomeni nadzor nad prometom, blagom in ladjami, ki vozijo skozenj. Prav zato je bil dolgo za Britance, ki so si \u017eeleli prevlado na svetovnih morjih, tako zanimiv. Po koncu \u0161panske nasledstvene vojne, pa so ga dobili s sporazumom v Utrechtu leta 1713.<\/p>\n\n\n \u0160panci so se s tem te\u017eko sprijaznili, sledile so \u0161tevilne vojne,<\/strong> najhuj\u0161i spopadi so potekali med letoma 1779 in 1783, ta vojna je bila znana kot Dolgo obleganje. V ta namen so v skalo izvrtali \u0161tevilne rove, ki so danes kot muzej odprti turistom in veljajo za eno glavnih atrakcij Gibraltarja. Poleg tega se na Gibraltarju nahaja ve\u010d drugih voja\u0161kih objektov iz razli\u010dnih obdobij. Na skali je mo\u010d videti dobro ohranjene ru\u0161evine mavrskega gradu, ki izvira iz 8. stoletja, ter rove iz \u010dasa druge svetovne vojne. Na razli\u010dnih lokacijah, tako na skali kot ob obali, pa si je mo\u010d ogledati razstavljene \u0161tevilne topove, ki so slu\u017eili obrambi mesta.<\/p>\n\n\n Zgodovina Gibraltarja je tesno povezana z britansko vojsko<\/strong>, saj je prakti\u010dno do 80. let prej\u0161njega stoletja slu\u017eil kot pomembna voja\u0161ka baza. Ve\u010dino prebivalstva so do takrat sestavljali vojaki, oficirji, in\u017eenirji ter njihove dru\u017eine. Posledi\u010dno je bila podoba mesta dolgo strogo voja\u0161ka, danes pa ima precej bolj moderno podobo, ki pa vseeno daje pridih nekdanjih kolonialnih \u010dasov.<\/p>\n\n\n Bogata zgodovina ni vse, kar ima Gibraltar za ponuditi.<\/strong> Gola skala iz jurskega apnenca, ki se nad mestom dviguje 426 metrov visoko, je dom \u0161tevilnim zanimivim rastlinam in \u017eivalim. Ob poteh in cestah je mo\u010d videti \u0161tevilne ro\u017ee, mnoge avtohtone za to obmo\u010dje, ter mnoge oljke in bore. Tudi \u017eivalstvo je precej pestro, poleg \u017eivali, ki jih je mo\u010d sre\u010dati tudi v na\u0161ih gozdovih, tu kraljujejo opice Makako. Njihovo populacijo trenutno sestavlja devet tropov, skupno pa jih je nekaj ve\u010d kot tristo. Ta razigrana bitja je mo\u010d videti ve\u010dinoma na gornjem delu gibraltarske skale, ki je razgla\u0161en za naravni rezervat. Kljub temu da pogosto leno pole\u017eavajo na soncu, pa zelo rade poskakujejo tudi po strehah avtomobilov in avtobusov ter nepripravljenemu mimoido\u010demu sunejo kak\u0161no malenkost. Gibraltarske opice so bile dolgo ogro\u017eene, a je po posredovanju britanskih oblasti, zlasti nekdanjega premiera Winstona Churchilla, njihova populacija spet narasla. Tako danes predstavljajo eno izmed glavnih atrakcij tega britanskega ozemlja.<\/p>\n\n\n Gibraltarska skala je obmo\u010dje, kjer se nahajajo \u0161tevilne kra\u0161ke jame.<\/strong> Najbolj znana je jama sv. Mihaela, kjer je mo\u010d videti \u0161tevilne stalagmite in stalaktite, ki so ustvarili zanimive podobe, kot je na primer gibraltarski angel. V jami se vsakih nekaj minut odvija predstava lu\u010di (light show), ko jama za\u017eari v razli\u010dnih barvah, kar je prava pa\u0161a za o\u010di. Kro\u017ei zgodba, da naj bi preko teh jam potekal podzemni rov do Afrike in prav skozenj naj bi od tam pri\u0161le znamenite opice Makako.<\/p>\n\n\n Zanimivo je staro mestno jedro, ki je obdano z obzidjem iz razli\u010dnih obdobij.<\/strong> Tu se nahajajo \u0161tevilne stare kolonialne zgradbe, cerkve, restavracije, pubi in trgovine, ki stojijo v vrsti ob glavni ulici. Ta za\u017eivi zlasti v \u010dasu pomembnih britanskih praznikov, ko je ove\u0161ena s \u0161tevilnimi britanskimi zastavami in simboli ter daje s tem podobo povsem druga\u010dne Andaluzije. Izven obzidja se nahajajo \u0161tevilne moderne stavbe kot tudi pristani\u0161ki objekti. Prav na koncu Gibraltarja se nahaja Europa point, ki ob lepem son\u010dnem dnevu nudi lep razgled do Afrike, od katere ga lo\u010di le okrog dvajset kilometrov. Tu se nahajajo mo\u0161eja, cerkev, \u0161tevilni topovi, svetilnik ter spomenik poljskemu generalu Sikorskemu, ki je tu tragi\u010dno preminil v helikopterski nesre\u010di med drugo svetovno vojno.<\/p>\n\n\n Za konec ali za\u010detek potepa po Gibraltarju pa vas z malo sre\u010de lahko pri\u010daka \u0161e posebno do\u017eivetje,<\/strong> ko morate ob semaforju \u010dakati vzlet ali pristanek letala, saj glavna cesta do meje s \u0160panijo vodi neposredno preko letali\u0161ke steze.<\/p>\n\n\n Gibraltar na prvi pogled nima veliko skupnega s preostalo Andaluzijo,<\/strong> ne glede na to, da \u0161tevilni \u0160panci hodijo tja dnevno na delo. Gibraltarci radi zase pravijo, da so bolj britanski od samih Britancev in prav ta njihov ponos je ustvaril poseben svet, ki je prav zaradi svoje druga\u010dnosti in lepe narave vreden obiska. <\/p>\n![\"Son\u010dni](\"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/wp-content\/uploads\/sites\/2\/2023\/04\/Soncni-razgled-na-gibraltarsko-pristanisce1-1024x768.jpg\")
![\"\"](\"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/wp-content\/uploads\/sites\/2\/2023\/04\/Rovi-v-tunelih-Dolgega-obleganja1-1024x768.jpg\")
![\"\"](\"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/wp-content\/uploads\/sites\/2\/2023\/04\/Gibraltar-je-poln-topov-in-baterij1-1024x768.jpg\")
![\"\"](\"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/wp-content\/uploads\/sites\/2\/2023\/04\/Opice-uzivajo-na-avtomobilskih-strehah-1-1024x768.jpg\")
![\"\"](\"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/wp-content\/uploads\/sites\/2\/2023\/04\/Razsvetljeni-stebri-v-jami-sv.-Mihaela1-1024x768.jpg\")
![\"\"](\"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/wp-content\/uploads\/sites\/2\/2023\/04\/Mestno-sredisce1-1024x768.jpg\")
![\"\"](\"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/wp-content\/uploads\/sites\/2\/2023\/04\/Pogled-na-Gibraltarsko-skalo-z-letaliske-steze-1-1-1024x768.jpg\")