{"id":33058,"date":"2023-02-07T09:05:08","date_gmt":"2023-02-07T08:05:08","guid":{"rendered":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/?p=33058"},"modified":"2023-02-07T09:05:10","modified_gmt":"2023-02-07T08:05:10","slug":"srednjeameriski-trojcek-mehika-gvatemala-in-belize","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/srednjeameriski-trojcek-mehika-gvatemala-in-belize\/","title":{"rendered":"Srednjeameri\u0161ki troj\u010dek \u2013 Mehika, Gvatemala in Belize"},"content":{"rendered":"\n

Pi\u0161e: Manca Sternen<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Potovanja v Mehiko, Gvatemalo in Belize<\/strong><\/a><\/span><\/p>\n

Potovanje se za\u010dne v gigantski mehi\u0161ki prestolnici, Ciudad de Mexicu.<\/b> Ogled mesta, ki le\u017ei na nadmorski vi\u0161ini kar 2240 metrov, za\u010dnemo v centru, na trgu Zocalo. Na trgu \u017ee zjutraj vrvijo ljudje, ki hitijo po najrazli\u010dnej\u0161ih opravkih \u2013 mednje spada tudi postanek pri katerem izmed mnogih majevskih \u0161amanov, ki na ulicah mestnega sredi\u0161\u010da nudijo vse od \u010di\u0161\u010denja energije, priporo\u010danja vi\u0161jim energijam in bogovom, do vi\u0161anja vibracij za na\u0161e \u017eelje. Fotografiranje teh ljudi ni dovoljeno, kar jasno povedo tudi sami; fotografija obraza namre\u010d \u010dloveku ukrade ko\u0161\u010dek njegove du\u0161e.<\/p>\n

V centru mesta naletimo na ostanke azte\u0161ke prestolnice, Tenochtitlana.<\/b> Ti ostanki so bili dolgo pokopani pod stavbami, ki so jih \u010deznje zgradili \u0161panski kolonialisti, a vlada sodobne Mehike je zgradbe odstranila in Tenochtitlan razkrila vsem na ogled.<\/p>\n\n\n

\n
\"\"<\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Vzpon na Torre Latinoamericano nam razkrije razse\u017enosti Ciudad de Mexica.<\/strong> Mesto le\u017ei v \u0161irni dolini, obdani z ugaslimi vulkani. V antropolo\u0161kem muzeju se podrobneje spoznamo s kulturo Aztekov in Majev \u2013 njihovi koledarji, na\u010din gradnje, bo\u017eanstva, razumevanje narave in \u010dloveka. Obi\u0161\u010demo tudi Xochimilco: na pisani ladjici zaplujemo po kanalih z vodo. A to niso re\u010dni ali naravni kanali \u2013 Xochimilco so ostanki azte\u0161kih vrtov. Azte\u0161ka prestolnica Tenochtitlan je na svojem vrhuncu \u0161tela  preko 200 tiso\u010d prebivalcev in Azteki so se glede pridobivanja hrane odli\u010dno zna\u0161li. Na sredini jezera so zgradili labirint dvignjenih plo\u0161\u010dadi, ki so hitro postale vrtovi za sadje in zelenjavo, med njimi pa so tekli kanali z vodo. Danes je Xochimilco simpati\u010dna turisti\u010dna atrakcija.<\/p>\n

Zelo svet kr\u0161\u010danski romarski kraj je bazilika Na\u0161e Gospe iz Guadalupeja, kjer visi slika temne Marije.<\/strong> Ciudad de Mexico je, tako kot nekdaj Tenochtitlan, grajen na nekdanjem jezeru, zato je podlaga \u0161e danes nestabilna, mokra in mehka. Stara bazilika po\u010dasi podlega neravnim tlom in je nevarno nagnjena, s \u0161tevilnimi razpokami. Zamenjala jo je nova bazilika modernega izgleda, ki  sprejme do deset tiso\u010d vernikov. Na\u0161i Gospe iz Guadalupeja se vsak dan pride poklonit ogromno ljudi, tudi pravi mehi\u0161ki Indijanci. Slednji na trgu pred baziliko pogosto poskrbijo za pravi spektakel, saj se Gospe poklonijo s svojimi tradicionalnimi plesi, oble\u010deni v tradicionalna indijanska obla\u010dila, polna perja in s \u0161tevilnimi poslikavami teles.<\/p>\n

Lu\u010daj ven iz Ciudad de Mexica stoji anti\u010dno mesto, ki je bilo eno najve\u010djih rivalov Majev \u2013 Teotihuacan.<\/strong> Ogromna avenija vodi mimo \u0161tevilnih templjev, ki jih kronata Son\u010deva in Lunina piramida.<\/p>\n\n\n

\n
\"\"<\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Ko se spustimo pod nadmorsko vi\u0161ino Ciudad de Mexica, se temperature za\u010dnejo takoj dvigati. Palenque le\u017ei na vsega 60 metrih nad morjem v bujni d\u017eungli, kjer je \u017ee ob 5h zjutraj vro\u010de in soparno.<\/strong> Mestni vrve\u017e, sve\u017eino, hlad ter kaktuse zamenjamo za tiho in gosto rastje tropskega gozda, v osr\u010dju katerega le\u017ei starodavno majevsko mesto Palenque. O\u010darani smo nad templji, ki jih prera\u0161\u010da mah in katerih vzdr\u017eevanje je ve\u010dna bitka z naravo. Prevzeti smo nad mogo\u010dno energijo gozda in narave, ki nas obdaja. <\/p>\n

Pot nas ponovno vodi v vi\u0161avja, kjer izvirajo \u0161tevilne mehi\u0161ke reke.<\/strong> Cascadas de Agua Azul so ob lepem vremenu balzam za du\u0161o – \u0161tevilni modri slapovi ustvarjajo brzice in katarakte, v meglici dero\u010de vode pa so doma\u010dini ustvarili simpati\u010dno vasico za turiste.<\/p>\n

San Cristobal de las Casas je eno izmed tistih mehi\u0161kih mest, ki je zaradi svoje o\u010darljivosti pridobilo naziv \u00bb\u010darobnega\u00ab mesta.<\/strong> \u017divahne, urejene, pisane ulice imajo privla\u010den vibe, ki te kar potegne vase in ne izpusti do poznih ur. \u0160e ob deseti uri zve\u010der je pred mestno cerkvijo \u017eivahna tr\u017enica, kjer, \u010de dobro pogledamo, opazimo marsikatero trgovko majevskih korenin.<\/p>\n\n\n\n

Prave novodobne Maje sre\u010damo v San Juan Chamuli.<\/b> Chamula je mesto, ki spada v kategorijo … pravzaprav v nobeno, saj zaradi svoje posebnosti precej izstopa. Ima skorajda svojo avtonomijo, saj dr\u017eavna policija in vojska tukaj ne posredujeta. Zakon predstavljajo mo\u017eakarji, oble\u010deni v bele ov\u010dje ko\u017euhe, ki budno bdijo nad obna\u0161anjem turistov. Najve\u010dja zanimivost v mestu je cerkev; \u0161panski osvajalci so domorodnim Majem posku\u0161ali vsiliti kr\u0161\u010dansko vero, ti pa so jo sprejeli le v obliki cerkvene zgradbe. V cerkvi smo tako pri\u010da neobi\u010dajnim praksam in prvobitnim verovanjem: cerkvena tla so posuta s sve\u017eimi borovimi iglicami, obiskovalci si kar na tleh pri\u017egejo \u0161tevilne sve\u010de, molijo v svojem jeziku, pijejo kokakolo in doma\u010de \u017eganje, pri\u017egejo kadila. \u010ce imajo v dru\u017eini neozdravljivo bolnega \u010dlana, smo v cerkvi pri\u010da pravemu \u017ertvovanju \u2013 s seboj prinesejo \u017eivo koko\u0161 in poleg vseh sve\u010d ter kadil \u017ertvujejo tudi \u017eival.<\/p>\n

Le nekaj deset kilometrov stran je \u017ee meja z Gvatemalo. Pre\u010dkanje mehi\u0161ko-gvatemalske meje bi lahko ozna\u010dili za enega izmed vrhuncev potovanja.<\/b> Pe\u0161, s kov\u010dki v rokah, se odpravimo po razritem asfaltu, vse naokrog pa vrve\u017e – stojnice s hrano, obla\u010dili, igra\u010dami, raznoraznimi drobnarijami, ljudje, ki se na skuterjih vozijo preko meje brez pregleda. \u010ce nam ne bi lokalni vodnik povedal, da je to meja, bi se tudi mi kar sprehodili \u010dez. Do nas pristopi mo\u017eakar z zajetnim \u0161opom tujih bankovcev v roki: \u00bbMenjava denarja?\u00ab In kar tam, na licu mesta, se dogovoriva za menjalni te\u010daj iz mehi\u0161kih pesotov v gvatemalske kecale.<\/p>\n\n\n

\n
\"\"<\/figure>\n<\/div>\n\n\n

V Gvatemali je okolica nemudoma popolnoma druga\u010dna.<\/b> Mehika je bila lepa, a gvatemalske gore in vulkani so naravnost osupljivi. In zeleni, tako zeleni, da ti igra srce.<\/p>\n

V tem delu Gvatemale in Mehike \u017eivi najve\u010d sodobnih Majev v celotni srednji Ameriki.<\/b> Dvakrat tedensko, ob \u010detrtkih in nedeljah, se v malem mestu Chichicastenango odvija najve\u010dja majevska tr\u017enica na svetu. Na tej tr\u017enici najdemo vse \u2013 od doma\u010dih zeli, hrane, obla\u010dil, tkanin, cvetja, izdelkov, sve\u010d, do \u017eivih \u017eivali. Na prvi pogled izgleda, kot da Chichicastenango nima nekega sistema stojnic, a doma\u010dini vedo \u2013 vsak prodajalec ima leta in leta svojo stojnico na istem mestu.<\/p>\n

Pot nadaljujemo proti jezeru Atitlan.<\/b> Jezero le\u017ei med ugaslimi vulkanskimi vrhovi, okrog in okrog pa so posejana majhna mesta. S \u010dolnom se zapeljemo preko jezera v nekaj izmed teh prikupnih pisanih mestec. Ogledamo si, kako nastaja kava, u\u017eivamo v predelovalnici kakava, doma\u010dinke nam poka\u017eejo, kako obirajo, tkejo in naravno barvajo bomba\u017e, spoznamo tudi doma\u010do farmo zdravil \u2013 naravnih zeli\u0161\u010d.<\/p>\n\n\n

\n
\"\"<\/figure>\n<\/div>\n\n\n

\u0160e eno izmed \u010dudovitih kolonialnih mest je Antigua.<\/b> Pisane stavbe za minimalisti\u010dnim pro\u010deljem skrivajo veliko prostora, notranje vrtove in atrije, restavracije, bare, banke in trgovine. Seveda si ogledamo tudi obok Svete Katarine, ki je pravzaprav del samostana \u2013 nune so ga uporabljale kot prehod z ene strani ulice na drugo, da pri tem ne bi bile opa\u017eene. Greh bi bil ne poskusiti najslavnej\u0161ega gvatemalskega ruma, Zaccape, ki ga lahko oku\u0161amo v eni izmed \u0161tevilnih La Casa de Ron, kjer nudijo izklju\u010dno poku\u0161ino ruma. Antigua le\u017ei ob vzno\u017eju vulkanov in na enega izmed njih se povzpnemo.<\/p>\n

Pacaya je aktivni vulkan v dru\u017ebi spe\u010de Ague in zelo aktivnega Fuega.<\/b> Iz Pacaye se stalno vsaj malo kadi, pogosto pa tudi izbruhne. V preteklih mesecih je lava stekla tako dale\u010d, da je na svoji poti zajela \u0161tevilna polja, ki so zdaj \u010drna kot premog. Pot na pobo\u010dja vulkana pelje preko strjene in zdrobljene lave, pod vrhom pa ob\u010dudujemo divjo mo\u010d narave, ko se ta prebudi.<\/p>\n\n\n

\n
\"\"<\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Sledi \u0161e eden izmed vrhuncev potovanja \u2013 gvatemalska regija Peten.<\/b> Obi\u0161\u010demo Flores, prekrasno majhno mestece, ki se je sprva razvilo na oto\u010dku sredi jezera, danes pa je raz\u0161irjeno vse okrog jezera. Preno\u010dimo v enem od treh hotelov v narodnem parku Tikal, globoko v osr\u010dju prave tropske d\u017eungle. Ko zve\u010der izklopijo elektriko, nad nami za\u017eari neskon\u010dno no\u010dno nebo.<\/p>\n

Zgodaj zjutraj, \u0161e pred zajtrkom, se odpravimo na raziskovanje majevskega mesta Tikal.<\/b> \u017de ob 6. uri zjutraj se znojimo v 30 stopinjah Celzija ob 90% vlagi. Povzpnemo se na enega od templjev in opazujemo jutranje meglice, kako se lenobno vle\u010dejo preko vrhov dreves in nam v daljavi razkrijejo vrhove drugih templjev. \u017divali se ne pustijo motiti: opice se pomikajo po drevesnih kro\u0161njah, oposumi i\u0161\u010dejo hrano na tleh, v grmi\u010dju se sprehajajo divji purani in srce nam igra, ko vidimo pisane papige v njihovem naravnem okolju.<\/p>\n\n\n

\n
\"\"<\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Po vla\u017eni d\u017eungli nas pot odpelje proti Belizeju.<\/b> Pre\u010dkanje gvatemalsko-belizejske meje ni tako kaoti\u010dno kot mehi\u0161ko-gvatemalske, vsi postopki so uradni in umirjeni. V Belize Cityju se vkrcamo na hitri trajekt proti sanjski sipini Caye Caulker, kjer \u010das te\u010de zelooo po\u010dasi. U\u017eivamo v snorklanju na koralnem grebenu, za katerega izjemno lepo skrbijo. Toplo morje, topel veter, palme \u2026<\/p>\n

Ponovno prestopimo mejo, tokrat med Belizejem in Mehiko.<\/b> Ogledamo si najslavnej\u0161e od vseh majevskih mest \u2013 Chichen Itzo. Veliki El Castillo se pne nad vsemi ostalimi stavbami v bli\u017eini in po obisku igri\u0161\u010da se spra\u0161ujemo, kaj vse nam je o Majih \u0161e uganka (poleg tega, kako so 5,5 kg te\u017eko \u017eogo spravili skozi obro\u010d 6 metrov nad tlemi \u2013 brez uporabe okon\u010din). Obi\u0161\u010demo tudi bli\u017enji cenote. Cenoteji so podzemne jame polne vode, ki so jih Maji \u010dastili, danes pa se lahko v njih okopamo in ob\u010dudujemo \u0161tevilne lijane, ki se visoko nad vodno gladino razra\u0161\u010dajo z dreves.<\/p>\n

Potovanje zaklju\u010dimo v \u017eivahni Playi del Carmen, ki razen uradnega jezika nima ve\u010d veliko skupnega z doma\u010do Mehiko. Popolnoma prilagojena je trumam turistov, ki sem zahajajo predvsem iz Amerike in skladno z vzdu\u0161jem si tudi mi privo\u0161\u010dimo pravo mehi\u0161ko tekilo \u2013 da nam potovanje zagotovo ostane v lepem spominu.<\/p>\n

Potovanja v Mehiko<\/span><\/strong><\/a><\/p>\n\n\n

\n
\"\"<\/figure>\n<\/div>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Pi\u0161e: Manca Sternen Potovanja v Mehiko, Gvatemalo in Belize Potovanje se za\u010dne v gigantski mehi\u0161ki prestolnici, Ciudad de Mexicu. Ogled mesta, ki le\u017ei na nadmorski vi\u0161ini kar 2240 metrov, za\u010dnemo v centru, na trgu Zocalo. Na trgu \u017ee zjutraj vrvijo ljudje, ki hitijo po najrazli\u010dnej\u0161ih opravkih \u2013 mednje spada tudi postanek pri katerem izmed mnogih majevskih \u0161amanov, ki na ulicah mestnega sredi\u0161\u010da nudijo vse od \u010di\u0161\u010denja energije, priporo\u010danja vi\u0161jim energijam in bogovom, do vi\u0161anja vibracij […]<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":33075,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"ngg_post_thumbnail":0,"footnotes":""},"categories":[4,233,234,231,18],"tags":[],"class_list":["post-33058","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-agencija-oskar","category-belize","category-gvatemala","category-mehika","category-vodniki"],"acf":[],"aioseo_notices":[],"aioseo_head":"\n\t\t\n\t\n\t\n\t\n\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t