{"id":33009,"date":"2023-02-01T10:20:10","date_gmt":"2023-02-01T09:20:10","guid":{"rendered":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/?p=33009"},"modified":"2023-05-17T09:46:15","modified_gmt":"2023-05-17T07:46:15","slug":"kuba-biser-karibov-prvi-del","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/kuba-biser-karibov-prvi-del\/","title":{"rendered":"KUBA biser Karibov \u2013 prvi del"},"content":{"rendered":"\n

Pi\u0161e: Gvido Pevec<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Kuba – otok belega zlata – drugi del<\/span><\/strong><\/a><\/p>\n

Kuba je oto\u0161ka dr\u017eava, ki vse od od leta 1959, ko je bila izvedena revolucija s strani Fidela Castra in njegovih tovari\u0161ev, \u017eivi svoje \u017eivljenje. <\/strong>De\u017eela je \u017ee desetletja v veliki izolaciji in stran od trendov sodobnega sveta. Razvija se po\u010dasi v sebi lastnem ritmu in \u0161ele v zadnjih letih se to postopoma spreminja. Kuba je de\u017eela najlep\u0161ih pla\u017e na svetu, de\u017eela ruma, kokteljov, cigar, plesa in vedno nasmejanih prijaznih ljudi.<\/p>\n\n\n

\n
\"\"
\u0160e en pogled na zna\u010dilno arhitekturo Havane<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Republika Kuba je arhipelag, ki ga sestavlja ve\u010dja skupina otokov enake geolo\u0161ke zgradbe in nastanka.<\/strong> Glavni otok se imenuje Kuba, pomemben otok je \u0161e Isla de la Juventud, druga\u010de pa oto\u0161ki arhipelag sestavlja preko 1600 ve\u010djih in manj\u0161ih otokov. Osrednji najve\u010dji otok, po katerem nosi ime celotna dr\u017eava, ima zna\u010dilno obliko krokodila in je velik za prebli\u017eno pet Slovenij. Od vzhoda do zahoda se razteza v dol\u017eini 1200 km, v smeri sever \u2013 jug pa 200 km na naj\u0161ir\u0161em koncu, do samo 35 km \u0161irine na najo\u017ejem delu.<\/p>\n\n\n

\n
\"\"
Grafit poziva k obrambi socializma<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

S svojo lego med Karibskim morjem, Mehi\u0161kim zalivom in Atlantskim oceanom le\u017ei najbli\u017eja to\u010dka Kube le streljaj stran od ameri\u0161kega polotoka Floride.<\/strong> Kuba se torej nahaja dobesedno na pragu Zdru\u017eenih dr\u017eav Amerike, ki so v veliki meri zaznamovale njeno novej\u0161o zgodovino. Tako so v prvi polovici  dvajsetega stoletja ameri\u0161ke nacionalke in kapital obvladovali prakti\u010dno vse na kubanskem oto\u010dju. Kubanski predsedniki so bili le marionete v ameri\u0161kih rokah. Velike dru\u017ebene razlike in mno\u017eice revnih, brezpravnih, so kar klicale po spremembi dru\u017ebene ureditve in Kubanci so na za\u010detku pozdravili Castrovo revolucijo. Ko se je Castro po zmagi svoje revolucije naslonil na Sovjetsko zvezo, so Ameri\u010dani odgovorili z mednarodno trgovsko blokado Kube, ki je v veljavi \u0161e dandanes. Kubanska revolucija je kmalu za\u010dela po\u017eirati svoje lastne otroke in se v naslednjih desetletjih spremenila v svojo farso, kar predstavlja \u0161e en dokaz, da je z nasiljem te\u017eko spreminjati dru\u017ebeno ureditev.<\/p>\n\n\n

\n
\"\"
Glasbo in ples imajo v krvi<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Povpre\u010dna pla\u010da na Kubi je med 15 in 20 ameri\u0161kimi dolarji in razlike v dru\u017ebi so minimalne<\/strong>. Zdravnik dobi 20, mogo\u010de 25 dolarjev, navaden delavec brez izobrazbe, ki opravlja najbolj preprosta opravila pa 15 ameri\u0161kih dolarjev. Dru\u017eba vseh enakih, ki se je v gradnji socializma nekje zataknila, in tako so danes vsi enaki v rev\u0161\u010dini. No, nekateri so prosto po Orwelu bolj enaki kot drugi. To so v prvi vrsti zaslu\u017eni tovari\u0161i, ki grade socializem na kubanski na\u010din, pa \u0161portniki, nosilci odli\u010dij na najve\u010djih svetovnih tekmovanjih.<\/p>\n\n\n

\n
\"\"
Ples je del odre\u0161itve, pozabe, volje do \u017eivljenja<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Uradna kubanska valuta je Pesos nacional<\/strong>, v katerem dobivajo doma\u010dini vse svoje zaslu\u017eke, za tujce pa je v veljavi konvertibilni pesos. Obe valuti sta vezani na ameri\u0161ki dolar. V trgovinah, kjer prodajajo za doma\u010di nacionalni Pesos, ni mogo\u010de kupiti prakti\u010dno ni\u010desar in so skoraj prazne, \u010de pa ima\u0161 konvertibilni Pesos, lahko v posebnih trgovinah kupi\u0161 vse. Torej Kubanci nujno potrebujejo konvertibilni Pesos. Na sre\u010do je veliko Kubancev v zadnjih desetletjih zapustilo domovino in po\u0161iljajo v domovino veliko ameri\u0161kih dolarjev, da na ta na\u010din pomagajo sorodnikom.<\/p>\n\n\n

\n
\"\"
Trikrat okoli svetega drevesa za sre\u010do<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Kako se da pre\u017eiveti, \u010de si mizerno pla\u010dan za svoje delo oz. za prihod na delovno mesto?<\/strong> Vsak Kubanec ima tako imenovano Moneto \u2013 to je blok, v katerem je to\u010dno zapisano, koliko osnovne hrane mu vsak mesec pripada po od dr\u017eave subvencionirani ceni. Gre za par kg ri\u017ea, sladkorja, fi\u017eola, olja, kak\u0161no milo, pralni pra\u0161ek in podobne stvari. Do leta 1990 je bilo na tem seznamu preko trideset razli\u010dnih izdelkov, po zlomu socializma v Sovjetski zvezi in ukinitvi gospodarske pomo\u010di Rusov pa se je seznam skr\u010dil na osnovnih sedem artiklov. Gre za hrano, ki je tudi za kubanske razmere zelo poceni. Te\u017eava je v tem, da je ta hrana zelo slabe kvalitete, po drugi strani pa ne zadostuje za cel mesec, temve\u010d le za 10 dni, mogo\u010de pol meseca.<\/p>\n\n\n

\n
\"\"
Lepo obnovljen del stare Havane<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Havana je dale\u010d najve\u010dje mesto na otoku in prestolnica Kube.<\/strong> Mesto ima danes preko 2,3 milijona prebivalcev in \u0161e kar raste. Za\u010detki mesta segajo na za\u010detek 16. stoletja in bo kmalu slavilo 500 letnico svojega obstoja. Po legendi naj bi \u0160panci, ko so prvi\u010d pluli okoli otoka, naleteli na prelepo Indijanko, ki je sedela na skali. Imela je dolge, goste, \u010drne lase, ki so ji kot pla\u0161\u010d pokrivali velik del telesa in ogorelo telo se je ble\u0161\u010dalo v soncu. Ime ji je bilo Habana in mesto \u0161e dandanes nosi njeno ime. Prva sveta ma\u0161a, ki je obele\u017eila uradno ustanovitev mesta, je bila darovana pod mogo\u010dnim Seiba drevesom, ki je vernikom nudilo senco. To drevo je za doma\u010dine od nekdaj veljajo za sveto in \u017ee pred prihodom kr\u0161\u010danstva so v zavetju teh dreves molili k Bogovom. \u0160e dandanes se Habanerosi, kakor se imenujejo prebivalci Havane, vsakega 15. novembra, ki velja za uraden dan, ko je bilo ustanovljeno mesto, zberejo pri svetem drevesu Seiba ter tu praznujo spomin na prvo sveto ma\u0161o. Trikrat obkro\u017eijo drevo v smeri urinega kazalca in k njegovim koreninam darujejo denar. Verjamejo, da jim bo to prineslo sre\u010do v naslednjem letu.<\/p>\n\n\n

\n
\"\"
Stavba biv\u0161ega parlamenta je bila zgrajena po vzoru ameri\u0161kega kongresa<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Zaradi odli\u010dne naravne lege v ustju Mehi\u0161kega zaliva se je Havana v naslednjih desetletjih zelo hitro razvila<\/strong> in kmalu postala najbolj pomembno \u0161pansko pristani\u0161\u010de novega sveta. Mesto postane obvezna postaja pomor\u0161\u010dakov na poti iz Evrope v Ameriko. Silno bogastvo, ki so ga \u0160panci nagrabili v Mehiki in Peruju, se je stekalo najprej v Havano. Zlato, srebro iz Mehike, smaragdi iz Kolumbije, alpakina volna iz Peruja, mahagonijev les iz Kube, za\u010dimbe, koruza in kakav so predstavljali le del dragocenega tovora. V Havani se je bogati tovor zbiral in pretovarjal, preden so ladje nadaljevale pot v \u0160panijo. Silno bogastvo je hitro za\u010delo zanimati pirate in \u017ee v letu 1555 so francoski pirati prvi\u010d uposto\u0161ili Havano. Zaradi pogostih napadov so \u0160panci v naslednjih letih zgradili mogo\u010den kompleks utrdb v zalivu, ob katerem le\u017ei Havana, in tako so mesto za\u0161\u010ditili.<\/p>\n\n\n

\n
\"\"
Trg revolucije<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Sv. Kri\u0161tof, zavetnik mesta, \u0161e danes varuje mesto in njemu je posve\u010dena katedrala<\/strong>, ki so jo za\u010deli graditi pod nadzorom jezuitskih duhovnikov. Jezuiti so padli v nemilost in po sporu z \u0161pansko krono so morali zapustiti otok. Cerkev dokon\u010dajo fran\u010di\u0161kani in kasneje pridobi status katedrale. Je lep primerek kubanskega baro\u010dnega sloga, z vrtni\u010dastimi obrobami, izrezljanimi detalji in ve\u010dimi stebri. Zunanja stolpa sta posebna, saj sta razli\u010dnih velikosti.<\/p>\n

Stopim v notranjost in opazujem doma\u010dine kako zbrano sodelujejo pri sveti ma\u0161i. Ustnice se \u010disto po\u010dasi premikajo v ponavljanju \u017ee mnogokrat izre\u010denih molitev.<\/p>\n\n\n

\n
\"\"
Na festivalu je vedno zanimivo<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Oblast, ki je bila izrazito nenaklonjena katoli\u0161ki veri<\/strong>, je v zadnjem \u010dasu spremenila odnos do vere in danes je zopet dovoljeno praznovati najve\u010dje verske praznike. Za bo\u017ei\u010d in ob veliki no\u010di so cerkve nabito polne vernikov. Leta 1998 je pape\u017e Janez Pavel drugi, ob svojem zgodovinskem obisku tu daroval ma\u0161o pred mno\u017eico ljudi. Pape\u017e Benedikt \u0161estnajsti je prav tako obiskal ta sveti kraj in pri\u010dakuje se, da bo v katedrali daroval ma\u0161o tudi pape\u017e Fran\u010di\u0161ek, ki bo obiskal Kubo v septembru 2023.<\/p>\n

Havana je izredno barvito, \u017eivahno mesto, ki nikoli ne spi<\/strong>. Po drugi strani je izredno \u010disto in varno za obiskovalce. Prav ta ob\u010dutek varnosti je zelo pomemben, saj je to v nasprotju z ve\u010dino drugih mest v latino svetu.<\/p>\n\n\n

\n
\"\"<\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Kak\u0161na pa je moja izku\u0161nja Kube?<\/strong><\/span><\/h3>\n

Pri prvem prihodu na letali\u0161\u010de Joseja Martija v Havani me pri\u010daka visoka temperatura in vlaga v zraku.<\/strong> Pri enournem \u010dakanju na meji se dodobra prepotim, saj v stavbi klima ne deluje, uradniki pa si vzamejo \u010das in svoje delo opravljajo temeljito. So prijazni, nasmejani in ne delujejo, strogo in uradno. Ja to je \u0161arm in \u010dar Karibov.<\/p>\n\n\n

\n
\"\"
Podoba iz festivala<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Z neuradnim taksijem se zapeljem v staro Havano<\/strong> in si hitro najdem preno\u010di\u0161\u010de v eni izmed hi\u0161 pri kubanski dru\u017eini. Pred leti je oblast dovolila doma\u010dinom oddajati stanovanja oz. sobe tujcem. To je \u0161e danes najcenej\u0161a in najbolj\u0161a mo\u017enost za preno\u010devanje po celi Kubi, saj na tak na\u010din dobro spozna\u0161 vsakdanjih kubanske dru\u017eine.<\/p>\n

Ko se sprehajam po trgih in ulicah stare Havane ob\u010dudujem staro \u0161pansko arhitekturo, <\/strong>me\u0161anico dveh svetov. Krasni trgi, stare kolonialne stavbe, hoteli z zgodovino, ulice in lokali, kjer se je sprehajal in popival Ernesto Hemingway, vse v starem delu mesta je zgodovina. Sprehodim se do nekdanje stavbe kubanskega parlamenta, ki je zgrajena po vzoru ameri\u0161kega kongresa iz Washingtona.<\/p>\n\n\n

\n
\"\"
Otroci so vedno nasmejani<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Odpravim se na Trg revolucije, velik osrednji trg, brez prave du\u0161e.<\/strong> Ve\u010dina obiskovalcev se odpravi tja, da si ogleda velik portret Che Guevare, \u010digar podoba te na Kubi spremlja na  vsakem koraku. Slavni revolucionar je moral umreti, da je Fidel iz njega kasneje naredil legendo. Trg revolucije je kraj, kjer je imel Fidel Castro znane ve\u010durne govore. Trg me pusti hladnega in kmalu ga zapustim ter se raje odpravim proti Maleconu. Malecon predstavlja dejansko du\u0161o in srce mesta. Gre za nekaj kilometrov dolgo avenijo, ki poteka tik ob obali karibskega morja. Ob betonski za\u0161\u010ditni ograji se zbira staro in mlado. To je kraj sre\u010devanja, spoznavanja, tu se vedno najde dru\u017eba. Najlep\u0161e je ob son\u010dnem zahodu. Ob aveniji je cela vrsta starih kolonijalnih stavb, ki jih v zadnjem \u010dasu obnavljajo in mesto po\u010dasi zopet pridobiva nazaj del starega sijaja.<\/p>\n\n\n

\n
\"\"
Ma\u0161a v katedrali sv. Kri\u0161tofa<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

\u0160tiri dni sem \u017ee v Havani in \u010das je, da se odpravim dalje na raziskovanje Kubanskega otoka.<\/strong> Pot me bo vodila \u010disto na vzhod proti drugemu najpomembnej\u0161emu mestu v de\u017eeli. Odpravljam se v Santiago de Cuba, v \u010digar bli\u017eini se nahaja najpomembnej\u0161i romarski kraj na otoku. Bazilika El Cobre.<\/p>\n

Kuba – otok belega zlata – drugi del<\/strong><\/span><\/a><\/p>\n

Potovanja na Kubo<\/span><\/strong><\/a><\/p>\n\n\n

\n
\"\"
Pogled na Havano z Maleconom v ospredju<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Pi\u0161e: Gvido Pevec Kuba – otok belega zlata – drugi del Kuba je oto\u0161ka dr\u017eava, ki vse od od leta 1959, ko je bila izvedena revolucija s strani Fidela Castra in njegovih tovari\u0161ev, \u017eivi svoje \u017eivljenje. De\u017eela je \u017ee desetletja v veliki izolaciji in stran od trendov sodobnega sveta. Razvija se po\u010dasi v sebi lastnem ritmu in \u0161ele v zadnjih letih se to postopoma spreminja. Kuba je de\u017eela najlep\u0161ih pla\u017e na svetu, de\u017eela ruma, kokteljov, […]<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":33025,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"ngg_post_thumbnail":0,"footnotes":""},"categories":[4,9,18],"tags":[],"class_list":["post-33009","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-agencija-oskar","category-kuba","category-vodniki"],"acf":[],"aioseo_notices":[],"aioseo_head":"\n\t\t\n\t\n\t\n\t\n\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t