{"id":32827,"date":"2023-01-11T11:08:57","date_gmt":"2023-01-11T10:08:57","guid":{"rendered":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/?p=32827"},"modified":"2025-10-14T11:26:56","modified_gmt":"2025-10-14T09:26:56","slug":"galapagos-kraj-kjer-se-je-vse-zacelo","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/galapagos-kraj-kjer-se-je-vse-zacelo\/","title":{"rendered":"Galapagos \u2013 kraj, kjer se je vse za\u010delo"},"content":{"rendered":"\n

Pi\u0161e: Gvido Pevec<\/em><\/p>\n

Potovanja v Ekvador in na Galapagos >><\/a><\/strong><\/p>\n\n\n\n

Pribli\u017eno 1000 km zahodno od celinske Ju\u017ene Amerike le\u017ei arhipelag otokov<\/strong>, ki je spremenil \u010dlovekov pogled na svet. Govora je seveda o Galapa\u0161kih otokih, ki danes pripadajo Republiki Ekvador. Gre za arhipelag 13 ve\u010djih otokov, celo vrsto manj\u0161ih oto\u010dkov in ne\u0161teto malih in ve\u010djih \u010deri, ki komaj gledajo nad gladino oceana.<\/p>\n

Za nastanek otokov je krivo mo\u010dno vulkansko delovanje<\/strong> in vulkanizem je \u0161e dandanes zelo aktiven. Pod otokom Isabela le\u017ei galapa\u0161ka vro\u010da to\u010dka, ki je stara okoli 90 milijonov let. Procesi vulkanizma se nadaljujejo, zato se otoki nenehno spreminjajo – predvsem otoka Isabela in Fernandina. Zadnji res velik izbruh je bil leta 2009, ko se je lava razlivala v razli\u010dne smeri in mo\u010dno spremenila pokrajino otoka.<\/p>\n

Otoki so tako zgrajeni iz trdih bazaltnih kamenin in na njih je cela vrsta vulkanov.<\/strong><\/p>\n

Kot se pogosto zgodi, so bili tudi Galapa\u0161ki otoki\u00a0 odkriti povsem naklju\u010dno<\/strong>. 10 marca 1535 je Panamski nad\u0161kof Tomas de Berlanga plul s svojimi mo\u017emi iz Paname proti Peruju, ko je z ladjo nasedel na enem izmed otokov. Nekaj dni so potrebovali, da so popravili nasedlo ladjo. Med tem so za pre\u017eivetje pili kaktusov sok ter lovili morske leve in predvsem \u017eelve velikanke. O tem dogodku in o otokih, kjer je veliko nenavadnih \u017eivali, je kasneje poro\u010dal v \u0160panijo. A \u0160pance, ki so imeli veliko dela na ogromnem ozemlju Ju\u017ene Amerike, ti nenavadni otoki niso prav ni\u010d zanimali. Zato pa so postali kmalu zanimivi za pirate, ki so v oto\u0161kih zalivih na\u0161li odli\u010dna pristani\u0161\u010da, od koder so pluli na roparske pohode in plenili z bogatim tovorom natovorjene \u0161panske galeje.<\/p>\n\n\n

\n
\"\"<\/figure>\n<\/div>\n\n\n

\u00a0<\/p>\n

Danes so le \u0161tirje izmed otokov naseljeni<\/strong> in ekvadorska vlada si zelo prizadeva ohranjati \u0161tevilo prebivalstva na dana\u0161njem nivoju, da bi s tem ohranila krhko ravnovesje med naravo in \u010dlovekom. Tako na vseh otokih ne biva ve\u010d kot 40.000 ljudi. Nekaj je kmetov, velika ve\u010dina pa se ukvarja s turizmom.<\/p>\n

Ker je v turizmu veliko denarja, je pritisk iz celinskega Ekvadorja na Galapa\u0161ke otoke ogromen.<\/strong> Zato\u00a0 je ekvadorska dr\u017eava \u017ee pred \u010dasom izdala uredbo po kateri so se morali iz otoka izseliti vsi, ki so se tja preselili v zadnjem desetletju. Poleg tega je dr\u017eava mo\u010dno zaostrila pogoje za bivanje na Galapa\u0161kih otokih. Borci za za\u0161\u010dito narave so \u017ee ve\u010dkrat pozvali ekvadorsko vlado, naj celotno oto\u010dje zapre tudi za obiskovalce, a turizem prina\u0161a ogromno denarja in te\u017eko je verjeti, da se bo dr\u017eava odpovedala temu zaslu\u017eku. Z zelo visokimi cenami nastanitev, storitev in izletov na nek na\u010din omejujejo dotok obiskovalcev, saj so cene res zasoljene. Obisk Galapa\u0161kih otokov je izziv za vsako denarnico, ki pa je nedvomno vreden denarja, ki ga zahteva.<\/p>\n

Galapa\u0161ki otoki prav gotovo niso najlep\u0161i otoki na svetu.<\/b> Takih in podobnih arhipelagov je \u0161e veliko. Tisto, kar dela oto\u010dje tako posebno in zares izjemno, je pisan, nenavaden \u017eivalski svet. In \u0161e bolj dejstvo, da se \u017eivali prav ni\u010d ne bojijo obiskovalcev in je res nenavaden ob\u010dutek, ko se mora\u0161 sam umikati \u017eivalim in v\u010dasih paziti, da katero izmed njih po naklju\u010dju ne pohodi\u0161.<\/p>\n\n\n

\n
\"\"<\/figure>\n<\/div>\n\n\n

\u00a0<\/p>\n

Pravila za obiskovalce so zelo stroga.<\/strong> Hoditi je dovoljeno le po ozna\u010denih poteh, nikoli sam, povsod je obvezen obisk z lokalnim vodnikom. Ni\u010d ne sme\u0161 na otoke prinesti in iz njih prav ni\u010d odnesti. Pred prihodom in pri odhodu gre vsa prtljaga skozi rentgen in kazni za prekr\u0161ke so zelo visoke. Prav tako se nobeni \u017eivali ne sme\u0161 prebli\u017eati na manj kot dva metra in to zna biti v\u010dasih problem. Sploh morski legvani se z svojo temno barvo skoraj zlijejo z \u010drnimi skalami vulkanske lave.<\/p>\n

Otoki niso bili nikoli povezani s kopnim,<\/strong> zato so se \u017eivali in rastline razvijale povsem neodvisno, samosvoje in v popolni izolaciji. Nastala je cela vrsta endemi\u010dnih vrst kot so \u017eelve velikanke, galapa\u0161ki morski lev, morski legvan in cela vrsta drugih \u017eivali.<\/p>\n

Oto\u010dje je znano predvsem po edinstvenem \u017eivalskem in rastlinskem svetu, ki ga je raziskoval Charles Darwin.<\/strong> \u010ceprav je na otokih pre\u017eivel le pet tednov, je opazil neverjetno prilagodljivost rastlinskega in \u017eivalskega sveta, iz katere je mnogo let kasneje izpeljal svojo teorijo o evoluciji oz. nastanku vrst.<\/p>\n

Potovanja v Ekvador in na Galapagos >><\/a><\/strong><\/p>\n\n\n

\n
\"\"<\/figure>\n<\/div>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Pi\u0161e: Gvido Pevec Potovanja v Ekvador in na Galapagos >> Pribli\u017eno 1000 km zahodno od celinske Ju\u017ene Amerike le\u017ei arhipelag otokov, ki je spremenil \u010dlovekov pogled na svet. Govora je seveda o Galapa\u0161kih otokih, ki danes pripadajo Republiki Ekvador. Gre za arhipelag 13 ve\u010djih otokov, celo vrsto manj\u0161ih oto\u010dkov in ne\u0161teto malih in ve\u010djih \u010deri, ki komaj gledajo nad gladino oceana. Za nastanek otokov je krivo mo\u010dno vulkansko delovanje in vulkanizem je \u0161e dandanes zelo […]<\/p>\n","protected":false},"author":89,"featured_media":32828,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"ngg_post_thumbnail":0,"footnotes":""},"categories":[326,18],"tags":[],"class_list":["post-32827","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-galapagos","category-vodniki"],"acf":[],"aioseo_notices":[],"aioseo_head":"\n\t\t\n\t\n\t\n\t\n\t\n\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t