Vsak od nas je verjetno \u017ee sli\u0161al za Pedra Opeko<\/strong>. O njem obstaja mnogo \u010dlankov, intervjujev, poro\u010dil in televizijskih dokumentarcev. Gre za velikega \u010dloveka, ki je po nekaterih podatkih vplival na \u017eivljenje ve\u010d kot 250.000 ljudi (jih je iz\u0161olal, zgradil hi\u0161e, jim omogo\u010dil delovna mesta \u2026)! Si lahko to predstavljate? Da va\u0161e delo spremeni \u017eivljenje na bolje ve\u010d kot 250.000 ljudem? Meni se zdi to neverjetno. A vendar je o\u010ditno, da je z vztrajnim delom, prizadevnostjo in notranjo mo\u010djo (o\u010de Opeka bi temu rekel ‘bo\u017ejo’) mogo\u010de dose\u010di vse. Tudi nekaj, kar si \u010dlovek ni mogel predstavljati niti v sanjah.<\/p>\n Pomembno je vedeti, da Akamasoa, po slovensko vasica dobrih prijateljev<\/strong>, sploh ni edini slovenski misijon na Madagaskarju – je pa dale\u010d najbolj znan. Slovenski misijoni imajo v tistih koncih namre\u010d \u017ee skoraj stoletno tradicijo. Prvi na\u0161 misijonar na malga\u0161kih tleh je bil Jo\u017ee Obreza, mizar in graditelj misijonskih poslopij. Sledila sta mu misijonarki Ana Re\u0161eti\u010d in Jo\u017eefa Malgaj, ki sta v tistih krajih skrbeli za bolnike. Center slovenskega misijona je kasneje postal kraj Vangaidrano, ki le\u017ei na jugovzhodni obali otoka. Skozi leta se je zgodil pravi razcvet na tem podro\u010dju, prihajali so \u0161tevilni misijonarji slovenskega porekla, se u\u010dili lokalnih navad in jezika, predvsem pa so se odpravili tja z namenom, da bi ljudem pomagali in jim obenem tudi pribli\u017eali svojo vero. Naj omenim le nekatere: France Buh, Rok Gaj\u0161ek, Marjeta Mrhar, Terezija Pav\u010dnik, Janko Slabe in \u0161e \u0161tevilni mnogi drugi, ki so pustili velik del svojega \u017eivljenja na tem otoku, kjer se rev\u0161\u010dina ka\u017ee v \u0161tevilnih podobah in obrazih.<\/p>\n A nam dale\u010d najbolj poznan je Pedro Opeka<\/strong>. Rojen slovenskih star\u0161em v Argentini, ki se je odlo\u010dal med potjo profesionalnega nogometa\u0161a ali pa duhovnika. Govori teko\u010de slovensko s tistim ‘\u0161panskim’ naglasom, ki mu ga je dala Argentina. Dala mu je tudi to latinoameri\u0161ko strast do \u017eivljenja, do vere in do dela, ki ga opravlja.<\/p>\n\n\n Kot sam pravi, se je pred 50 leti prvi\u010d sprehodil po obmo\u010dju smeti\u0161\u010da,<\/strong> ki se nahaja v predmestju prestolnice Antananarivo. \u017divljenje, ki so ga \u017eiveli ti ljudje in \u0161tevilni otroci na smeti\u0161\u010du, ga je povsem \u0161okiralo. To so bili posamezniki, ki niso poznali lastnega dostojanstva, ki so iz dneva v dan \u017eiveli \u017eivljenje nevredno \u010dloveka. Za\u010del je vlagati v odnos do njih. Jim pomagati. Jih je sku\u0161al razumeti. In \u010dez \u010das so mu ljudje iz najni\u017ejega sloja dru\u017ebe za\u010deli zaupati. \u0160ele \u010dez \u010das so ga za\u010deli spo\u0161tovati. In \u010dez \u0161e ve\u010d \u010dasa so ga po\u010dasi vzeli za svojega. Malga\u0161ka du\u0161a je precej druga\u010dna od slovenske, ima druge navade in poglede na svet. To pomeni, da je o\u010de Pedro potreboval veliko \u010dasa in ogromno energije, da je vplival na njihovo percepcijo, \u017eivljenje in navade. Predstavljam si, da se je vsak dan, vsa ta leta, spopadal s \u0161tevilnimi izzivi, vzponi in padci, razo\u010daranji in raznoraznimi presene\u010denji. Zato mu verjamem, da je bil Bog tisti, ki je bil njegova edina in prava opora. In kasneje zadovoljstvo ljudi, ki so mu za\u010deli vra\u010dati, ki so po\u010dasi za\u010deli verjeti v spremembe in so za\u010deli skrbeti sami zase.<\/p>\n O\u010de Pedro jim je pokazal vrata in pot, oni pa so morali narediti korak naprej.<\/strong><\/p>\n Danes, ko obi\u0161\u010de\u0161 to njegovo malo vasico, ki se nahaja na vzpetini vzhodno od Antananariva,<\/strong> ti je tako jasno, da gre za nek poseben kraj. Sploh, \u010de si prej prepotoval del otoka in videl njegovo rev\u0161\u010dino in vsakdanje izzive. Akamasoa je kot oaza sredi pu\u0161\u010dave, kraj, kamor se vsakdo lahko zate\u010de, a se tudi obve\u017ee, da bo delal na sebi in na spremembah na bolje. Vlada zelo pozitivno vzdu\u0161je, vsi so nasmejani. Fantje igrajo ko\u0161arko in nogomet. Vsi te pozdravljajo, na tleh ni smeti in umazanije. Vsi delujejo sre\u010dni in zadovoljni ter cenijo prilo\u017enost, da so lahko tu, da lahko delajo na sebi ter da lahko hodijo v \u0161olo in napredujejo.<\/p>\n To je res velika stvar, a Pedro na vpra\u0161anje, kaj mu po vseh teh letih daje energijo za naprej, preprosto odvrne, da so to otroci, ki hodijo v \u0161olo, se izobra\u017eujejo in nameravajo v \u017eivljenju nekaj postati.<\/strong> Tako te po vsem tem, \u0161e vedno preseneti ta na\u0161a, slovenska nevo\u0161\u010dljivost, ko na koncu obiska nekdo od sopotnikov skozi zobe re\u010de: \u00bbNo, saj nekaj mu je pa uspelo narediti.\u00ab Ne! Ogromno mu je uspelo narediti! In \u0161e dela naprej. Neumorno. Lahko re\u010dem, da so taki ljudje tisti, ki so resni\u010dno veliki, saj so posvetilli svoje \u017eivljenje temu, da pomagajo drugim. Zaslu\u017eijo si vso spo\u0161tovanje, ne glede na to, kako skromni so.<\/p>\n![\"\"](\"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/wp-content\/uploads\/sites\/2\/2023\/01\/IMG_4316-1-576x1024.jpeg\")
<\/figure>\n<\/div>\n\n\n
![\"\"](\"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/wp-content\/uploads\/sites\/2\/2023\/01\/IMG_4289-1-1024x768.jpg\")
<\/figure>\n<\/div>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"