{"id":32051,"date":"2022-08-31T12:09:23","date_gmt":"2022-08-31T10:09:23","guid":{"rendered":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/?p=32051"},"modified":"2022-08-31T15:13:38","modified_gmt":"2022-08-31T13:13:38","slug":"prvi-obcutki-na-otokih-tenerife-in-la-gomera","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/prvi-obcutki-na-otokih-tenerife-in-la-gomera\/","title":{"rendered":"Prvi ob\u010dutki na otokih Tenerife in La Gomera"},"content":{"rendered":"\n

Pi\u0161e: David Pele<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Visoke palme, ki se rahlo pozibavajo z vetrom<\/strong>, in suh, ne pretirano vro\u010d zrak nas pri\u010dakata na otoku Tenerife.<\/span><\/strong><\/a> Vreme se na ju\u017enem delu otoka tekom leta ne spreminja kaj dosti. Ve\u010dno poletje, bi lahko rekli.<\/p>\n

Prvi pogledi ujamejo \u0161tevilne kaktuse, kakteje in nekatere nenavadne, prvi\u010d videne rastline.<\/strong> Te so tu zasejane umetno in jih dnevno zalivajo. Le nekaj metrov od letali\u0161\u010da je vse naokrog prava pu\u0161\u010dava. Skladovnice nalo\u017eenega vulkanskega pepela razli\u010dnih odtenkov opominjajo na nekdanje mogo\u010dne vulkanske izbruhe, globoka korita in pravi mali kanjoni pa na bistveno bolj de\u017eevno preteklost.<\/p>\n

Otok Tenerife je v marsi\u010dem zelo poseben. <\/strong>Le redko kje na svetu lahko opazujemo tako hitro spreminjanje pokrajine. Planta\u017ee banan, globoki kanjoni, sestoji borovega gozda, nenavadne vulkanske oblike, barvita mesta, vinogradi, terasirana pokrajina, lavini bazeni \u2013 vse to se menjuje na le nekaj kilometrov in ustvarja izjemno mozai\u010den preplet narave in kulturne krajine. Ob prvem obisku je te\u017eko zajeti vso to izjemno raznolikost otoka, ki ob nepozornem obiskovanju kar be\u017ei mimo tebe. A ni\u010d ne de, saj otok ni preve\u010d velik in se ga spla\u010da obvoziti ve\u010dkrat.<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure><\/div>\n\n\n\n

Cesta od letali\u0161\u010da proti glavnemu mestu Santa Cruz te\u010de vzdol\u017e vzhodne obale.<\/strong> Z desne valovi silovito butajo ob obalo, z leve pa pogled uhaja visoko proti obse\u017enim pobo\u010djem gorovja. Le-to je, za na\u0161a razmere, nenavadno polo\u017eno in zaobljeno, po pobo\u010djih se nizajo manj\u0161a, ne preve\u010d strnjena naselja. Vi\u0161je se za\u010denja pas prete\u017eno kanarskega bora, nad njim pa pogosto visi oblak, ki deluje, kot da bi hotel skriti nekaj pomembnega. V\u010dasih je vidljivost vendarle dovolj dobra, da se vidi prav do samega vrha \u2013 sto\u017e\u010dastega vulkana z imenom El Teide.<\/p>\n

Vulkan Teide je zagotovo najbolj prepoznaven simbol otoka Tenerife.<\/strong> \u010ce se na njegovih pobo\u010djih nekje na okoli 1200 metrov pogosto zatakne obla\u010dna meglica, pa je zgoraj tudi tedaj son\u010dno. Na vrhu se pokrajina odpre, opaziti je \u0161iroke lavine tokove, ki delujejo sve\u017ee, kot da bi se nedavno zlili po pobo\u010djih. Obse\u017een masiv Teide-ja zavzema skoraj celoten otok, na dveh koncih pa se stika s povsem druga\u010dnima vulkanskima masivoma. Tam se ozke soteske zajedajo nepredstavljivo globoko vse do morja, visoki klifi neredko kar padajo vanj. Vmes le redke ceste vijugajo do manj\u0161ih, skoraj zapu\u0161\u010denih vasic, ki so obstale v nekem drugem \u010dasu. V\u010dasih je potrebno le malo \u2026 samo nekaj ovinkov od znanih turisti\u010dnih to\u010dk in \u017ee smo na pravem tradicionalnem pode\u017eelju.<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure><\/div>\n\n\n\n

\u010ceprav je turizem danes poglavitna gospodarska dejavnost na otoku, <\/strong>kmetijstvo ostaja del vsakdanjega \u017eivljenja prebivalcev. Ti \u017eivijo z zemljo in od nje; tega ni mo\u010d spregledati. Na tej ju\u017eni strani, ki je su\u0161na in pu\u0161\u010davska, so mojstrsko napeljali vodo s pobo\u010dij Teide-ja v \u0161tevilne rastlinjake bananovcev. Na severni priatlantski strani je zgodba povsem druga\u010dna. Stalna vlaga omogo\u010da rast \u0161tevilnih subtropskih kultur, posledi\u010dno so \u017ee v preteklosti \u017eeleli izkoristiti vsak meter prsti, ki je omogo\u010dala pre\u017eivetje. Izjemna rodovitnost prhkih prsti na vulkanski kamninah in preudarno zbiranje vode sta omogo\u010dila pre\u017eivetje \u017ee prvotnim prebivalcem \u2013 Gvan\u010dem. Ti so pred 600 leti, zanimivo, \u017eiveli podobno kot kamenodobna ljudstva. Razvili so svoje kulturne in etnolo\u0161ke posebnosti in bili do 15. stoletja prakti\u010dno povsem izolirani od preostalega sveta.<\/p>\n

Prihod \u0161panskih kolonizatorjev je pomenil hud udarec za avtohtono prebivalstvo,<\/strong> njegovo kulturo, navade in vrednote. Kljub temu so nekatere posebnosti ostale zakoreninjene v vsakdanjem \u017eivljenju dana\u0161njega prebivalstva. Ne moremo mimo \u0161tevilnih imen krajev, ki ne zvenijo prav ni\u010d \u0161pansko. Zapu\u0161\u010dino Gvan\u010dev lahko celo oku\u0161amo \u2013 gofio, \u00bbpapas arrugadas\u00ab, \u00bbmiel de palma\u00ab, \u00bbalmogrote\u00ab je nekaj izjemno tipi\u010dnih jedi, ki jih najdemo le na Tenerifih, \u0161e bolj pa so doma na La Gomeri.<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure><\/div>\n\n\n\n

Premik z otoka Tenerife na La Gomero je vznemirljiv.<\/strong> La Gomera je gorat otok z globokimi dolinami, ki se pahlja\u010dasto nizajo okrog najvi\u0161jega vrha. Vse naokrog so \u0161e dobro vidne opu\u0161\u010dene terase, ki so jih neko\u010d obdelovali na skrajno te\u017eko dostopnih terenih, kar daje slutiti, kako pomembne kmetijske planta\u017ee so tu neko\u010d bile. Sladkorni trs in vinogradi so pred 400 leti gosto prekrivali skoraj vsak ko\u0161\u010dek Gomere (pa tudi Tenerifov). Do danes je vinogradov ostalo ravno \u0161e za vzorec, veliko bolj pogosti so opunciji. Ti so v sedanjem \u010dasu rabljeni za pripravo marmelad, neko\u010d pa so bili pomembni za nabiranje ko\u0161enilj, \u017eu\u017eelk, iz katerih se je izcejalo barvilo. Prav prodaja tega barvila je v te\u017ekih \u010dasih ekonomskih kriz pomenila re\u0161ilno bilko za pre\u017eivetje in omilila veliko odseljevanje prebivalstva, ki je bilo sicer vseeno zelo mno\u017ei\u010dno. <\/p>\n

Vsega nekaj deset kilometrov oddaljena Gomera je ohranila svoj avtenti\u010den zna\u010daj.<\/strong> \u0160e ve\u010d, te svojevrstne posebnosti hranijo zase, jih raz\u0161irjajo med seboj in jih le srame\u017eljivo poka\u017eejo tudi drugim. \u017denice kar na ulici \u0161e vedno izdelujejo keramiko, mo\u017eje plezajo po palmah in natakajo palmin sirup. \u017de ob prihodu na Gomero je mo\u010d hitro za\u010dutiti upo\u010dasnjen \u017eivljenjski tempo. Ob sedenju na osrednjem trgu glavnega mesta pod mogo\u010dnimi fikusi se zdi, da so ta drevesa tam \u017ee ve\u010dno, da se praznovanje po prihodu Kri\u0161tofa Kolumba na otok \u0161e do danes ni kon\u010dalo, da sta identiteta in ponos pri ljudeh globoko izra\u017eena in da je ne tako daljna preteklost pustila svoje rane. Nekatere hi\u0161e propadajo po odhodu prebivalcev z otoka v iskanju bolj\u0161e prihodnosti, na drugi strani pa drugi, otovorjeni, dnevno odhajajo na Tenerife.<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure><\/div>\n\n\n\n

Tenerife in Gomera<\/span> <\/a>sta si v grobem precej podobna, a sta oba tekom zgodovine razvila svoje posebnosti.<\/strong> Te so ostale v veliki meri izolirane sredi oceana, delno pa so se, bolj kot v \u0160panijo, prenesle v Latinsko Ameriko. Arhitekturna zasnova mest in raba kmetijskih kultur sta najbolj opazni, kulinari\u010dno in jezikovno pa so povezave prav tako ve\u010d kot o\u010ditne.<\/p>\n

Gost preplet pohodnih poti na Gomeri \u010dloveku omogo\u010da pobeg v divjino med pradavne gozdove,<\/strong> ki so pre\u017eiveli razli\u010dne katastrofe in spremembe. Ne ozirajo se na ljudi, so zgolj tam, odvisni od teh nekaj kapljic vlage dnevno, ki jih ohranjajo tako zelo zelene in \u017eive. Popotniku pa nudijo brez\u010dasno do\u017eivetje dale\u010d od vsesplo\u0161nega hitenja sodobnega sveta.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Pi\u0161e: David Pele Visoke palme, ki se rahlo pozibavajo z vetrom, in suh, ne pretirano vro\u010d zrak nas pri\u010dakata na otoku Tenerife. Vreme se na ju\u017enem delu otoka tekom leta ne spreminja kaj dosti. Ve\u010dno poletje, bi lahko rekli. Prvi pogledi ujamejo \u0161tevilne kaktuse, kakteje in nekatere nenavadne, prvi\u010d videne rastline. Te so tu zasejane umetno in jih dnevno zalivajo. Le nekaj metrov od letali\u0161\u010da je vse naokrog prava pu\u0161\u010dava. Skladovnice nalo\u017eenega vulkanskega pepela razli\u010dnih […]<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":32059,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"ngg_post_thumbnail":0,"footnotes":""},"categories":[4,289,18],"tags":[],"class_list":["post-32051","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-agencija-oskar","category-kanarski-otoki","category-vodniki"],"acf":[],"aioseo_notices":[],"aioseo_head":"\n\t\t\n\t\n\t\n\t\n\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t