{"id":32021,"date":"2022-08-24T11:45:35","date_gmt":"2022-08-24T09:45:35","guid":{"rendered":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/?p=32021"},"modified":"2022-08-24T11:45:37","modified_gmt":"2022-08-24T09:45:37","slug":"pohod-do-cerkvice-gergeti","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/pohod-do-cerkvice-gergeti\/","title":{"rendered":"Pohod do cerkvice Gergeti"},"content":{"rendered":"\n

Pi\u0161e: Nejc Ko\u0161nik<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Gruzija je odli\u010dna popotni\u0161ka destinacija!<\/strong> Spominja na Balkan z arabskim in perzijskim pridihom, a hkrati ima v sebi nekaj druga\u010dnega. Kavka\u0161ki melos. Tbilisi je kot Ljubljana, ima sicer precej ve\u010d prebivalcev in je ve\u010dji, a ne daje vtisa, da gre za milijonsko mesto, v centru pa nas ob reki spremljajo \u0161tevilne restavracije, bar\u010dki, cerkvice in razgledne to\u010dke. Najbolj sem se veselil odhoda na sever, v vas Stepantsminda in na\u0161ega kraj\u0161ega pohoda do cerkvice Gergeti.<\/p>\n

\u017de sama pot proti severu je zanimiva.<\/strong> Peljemo se namre\u010d po ‘gruzijski voja\u0161ki cesti’, po kateri je tekel \u017ee eden od krakov svilne poti. Mno\u017ei\u010dno so jo za\u010deli uporabljati Rusi v 18. stoletju. Po drugi vojni so jo raz\u0161irili nem\u0161ki vojni ujetniki in danes predstavlja glavno prometno \u017eilo proti severu oz. Rusiji. Je tudi pomembna prometnica za Armenijo, saj Armenci iz Rusije preko Gruzije dobivajo zelo veliko pomembnih \u017eivljenjskih \u017eivil in surovin \u2013 Armenija namre\u010d nima svojega morja in je v dolo\u010denih primerih povsem odvisna od uvoza iz tujine. Seveda po tej cesti tudi Gruzijci trgujejo z Rusi, slednji pa, zaradi vojne v Ukrajini in sankcij proti njihovi dr\u017eavi, sedaj hodijo, poleg drugega, v Gruzijo po kokakolo.<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure><\/div>\n\n\n\n

Na cesti je polno tovornjakov, ki potujejo proti severu.<\/strong> Dobesedno lahko govorimo o kilometrskih kolonah z vmesnimi prekinitvami. Sploh si ne upam predstavljati, koliko \u010dasa potrebuje tovornjak iz Armenije vse do matere Rusije. Tisti dan smo si najprej ogledali Stalinovo rojstno hi\u0161o in odli\u010den muzej, ki prikazuje diktatorjevo \u017eivljenje. Ustavili smo se pri jamskem mestu Uplitsihe, kjer smo spoznali novo plat gruzijske zgodovine. Sledila je pot na sever po omenjeni cesti z vmesnimi postanki ob jezeru, pri trdnjavi, pri spomeniku rusko-gruzijskega prijateljstva in nazadnje smo prispeli do vasice, zgolj 10 kilometrov stran od ruske meje \u2013 Stepantsminda ali Kazbegi. Nastanili smo se v prijetnem, obnovljenem, dru\u017einskem hotelu, naslednji dan pa nas je \u010dakal na\u0161 vzpon.<\/p>\n

Na pot smo se odpravili zgodaj zjutraj.<\/strong> Bilo je hladno, okrog 10 stopinj, a so nas koraki in za\u010detek vzpona kaj kmalu ogreli. Sonce se je \u017ee pojavilo, tako da nismo hodili v popolni temi, a ko smo pri\u0161li do vrha, je dokon\u010dno vz\u0161lo in obsijalo mogo\u010dno pokrajino.<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure><\/div>\n\n\n\n

Pot nas je najprej vodila po vasici, \u010dez most, potem pa na levo in navkreber.<\/strong> Zlagoma se je dvigovala, ni pa bila strma. Vsega skupaj smo naredili okoli petsto vi\u0161incev in proti vrhu kon\u010dno ugledali na\u0161 cilj \u2013 malo cerkvico in samostan, v katerem \u0161e danes \u017eivi nekaj menihov in le\u017ei na odli\u010dni lokaciji med vr\u0161aci in nad vasjo. S severne strani ponuja razgled na Kazbegi, tretji najvi\u0161ji gruzijski vrh, ki le\u017ei na meji z Rusijo. Vrh je visok 5054 metrov in je zasne\u017een. Pravi balzam za popotni\u0161ko in pohodni\u0161ko du\u0161o.<\/p>\n

V miru smo si ogledali cerkvico in okolico<\/strong>, spoznali legendo o njenem nastanku (postaviti so jo dali trije bratje, ki so iskali primerno lokacijo za cerkev in orel jim jo je pokazal) in se spo\u010dili. S seboj smo imeli tudi nekaj ha\u010dapurija, lokalne jedi, ki spominja na pico, za okrep\u010dilo. Sonce je medtem \u017ee vz\u0161lo in nas prav prijetno pogrelo. U\u017eivali smo v razgledih, v gorskem zraku in se \u010dez \u010das vrnili po drugi poti navzdol.<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure><\/div>\n\n\n\n

To je bilo na\u0161e do\u017eivetje Kavkaza, mogo\u010dnega gorovja, ki razmejuje Evropo od Azije. <\/strong>V spomin so se mi vtisnile mogo\u010dne gore, krasni razgledi in na\u0161a skupina, ki je delovala kot usklajena celota, v kateri je vladala dobra volja in pozitiven humor. Lahko re\u010dem, da se \u017ee veselim naslednjega obiska. Naslednji\u010d pa morda podalj\u0161amo kar naprej, proti gori Kazbegi?<\/p>\n\n\n\n

Ve\u010d … Potovanja po Gruziji in Armeniji.<\/a><\/span><\/strong><\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure><\/div>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Pi\u0161e: Nejc Ko\u0161nik Gruzija je odli\u010dna popotni\u0161ka destinacija! Spominja na Balkan z arabskim in perzijskim pridihom, a hkrati ima v sebi nekaj druga\u010dnega. Kavka\u0161ki melos. Tbilisi je kot Ljubljana, ima sicer precej ve\u010d prebivalcev in je ve\u010dji, a ne daje vtisa, da gre za milijonsko mesto, v centru pa nas ob reki spremljajo \u0161tevilne restavracije, bar\u010dki, cerkvice in razgledne to\u010dke. Najbolj sem se veselil odhoda na sever, v vas Stepantsminda in na\u0161ega kraj\u0161ega pohoda do […]<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":32022,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"ngg_post_thumbnail":0,"footnotes":""},"categories":[4,224,18],"tags":[],"class_list":["post-32021","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-agencija-oskar","category-gruzija","category-vodniki"],"acf":[],"aioseo_notices":[],"aioseo_head":"\n\t\t\n\t\n\t\n\t\n\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t