{"id":3196,"date":"2010-06-03T08:40:34","date_gmt":"2010-06-03T07:40:34","guid":{"rendered":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/?p=3196"},"modified":"2010-06-03T08:40:34","modified_gmt":"2010-06-03T07:40:34","slug":"moja-sirska-zgodba","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/moja-sirska-zgodba\/","title":{"rendered":"Moja (sirska) zgodba"},"content":{"rendered":"

Za potovanje<\/a> sem se odlo\u010dila v trenutku, ko sem videla program. Impulzivno. Kot vedno. Danes vem, da je bila odlo\u010ditev pravilna.\"\"
\nBilo je potovanje po Jordaniji in Siriji<\/a>, malce druga\u010dno, ne na osnovi klasi\u010dnega turizma. Izkusila sem klasi\u010dni turizem – bivanje v hotelih, ocenjevanje de\u017eele skozi oceno hotela in storitev. Kot bi lizal sladoled skozi \u0161ipo! In ker me tak\u0161en na\u010din ni mogel ve\u010d zadovoljiti, sem pregovorila mo\u017ea za “nekaj ve\u010d”. Uspelo je in sva \u0161la. Od nekdaj me privla\u010di vzhodni svet, slutim neko toplino in notranji \u017ear…
\nNe bom pisala o poteku potovanja, krajih, zgodovini in sopotnikih. Omenim naj le, da sva bila s potekom, organizacijo in vodenjem zelo zadovoljna, tudi s sopotniki sva se lepo ujela.
\nNapisati \u017eelim nekaj o spremembah, ki so se zgodile v meni, o “dogajanju”. O tem, kaj je to potovanje v meni zbudilo ali mogo\u010de ponovno obudilo.
\nV tem na\u0161em “norem”svetu, svetu hitenja, hlastanja po \u010dim ve\u010d, svetu tehnologije in anonimnosti, sem na \u017ealost tudi sama pozabila na ob\u010dutke, ki jih ima\u0161 kot otrok. \"\"Ob\u010dutek sre\u010de, ki te preplavi, ko ti na roko sede pikapolonica, ko vidi\u0161 zaj\u010dka v gozdu, poslu\u0161a\u0161 \u0161umenje dreves in posku\u0161a\u0161 s koti\u010dkom o\u010desa ujeti vile pri svojem plesu.
\nDavno pozabljeni spomini…
\nTak\u0161ni ob\u010dutki tihe sre\u010de in miru so me preplavili v Siriji – med ljudmi, ki nimajo ni\u010desar, a vendar imajo vse. Ponos, ljubezen, so\u010dutje. Te\u017eko razumemo…
\nIz o\u010di jim sije \u017divljenje. Pozdravljajo nas kot svoje brate, ki se po dolgi odsotnosti vra\u010dajo domov. Izrekajo iskreno dobrodo\u0161lico. Nam, tujcem, ki na nek na\u010din vdiramo v njihovo \u017eivljenje in – ne da bi ga poznali – kritiziramo. Se zgra\u017eamo in na nek na\u010din bojimo. Druga\u010dnosti? Kako se motimo!
\n\"\"Vidim de\u017eelo, vso v siju sonca, nasprotij – pu\u0161\u010dave in rodovitnih \u017eitnih polj. De\u017eelo bogato v zgodovini, revno danes. V su\u0161nih obdobjih so nekateri morda la\u010dni. La\u010dni hrane, ne ljubezni. Te imajo dovolj. Zase in za nas, tujce. Ogromna razlika med nami in njimi!
\nVem, da ne obstaja samo belo in ne obstaja samo \u010drno. Vmes je cel barvni spekter, ki ga sku\u0161am ujeti, za\u010dutiti, razumeti. Lepo bi bilo, \u010de bi lahko zdru\u017eili bistvo na\u0161ega in njihovega sveta. Veliko si imamo povedati, podati, dati drug drugemu…
\nS potovanji spoznavamo druge, druga\u010dne in sebe. I\u0161\u010demo svojo bit, tisto nekje globoko zakopano, zanikano…
\n\"\"Nam, v zrelih letih je te\u017eko za\u010deti. A je lahko nadaljevati. Pustiti vso prtljago na\u0161ega \u017eivljenja pred vrati, jih zapreti. Odpreti nova in vstopiti neobremenjeni,\u010disti, radovedni-otroci.
\nVem, da me je to potovanje na nek na\u010din zbudilo, zanetilo iskro v meni, ki se po\u010dasi razra\u0161\u010da v po\u017ear. Postavlja me na Pot, ki je \u0161e zavita v meglo. Vem, \u010dutim, da sem z negotovim korakom stopila nanjo, \u010deprav je cilj neznan.
\nSli\u0161im klic pu\u0161\u010dave – tiho kli\u010de, morda \u017ee dolgo, a nisem bila pripravljena sli\u0161ati. Sedaj sli\u0161im. Ne vem kaj pripravlja zame, ne vem kako me bo sprejela, vem samo, da se bom odzvala, ji prisluhnila. Morava se sre\u010dati! Pustila se bom presenetiti…
\nZahvaljujem se Siriji, ki je znala tanko\u010dutno zbuditi otroka v meni, morda globoko zakopane spomine, vedenje. Zahvaljujem se \u017divljenju, ki me je vodilo na Pot, Oskarju, ki je z izredno subtilnostjo vodil potovanje in njegovim sodelavcem, ki pripravljajo in organizirajo. Ki se vedno trudijo. Samo za nas (vas).
\nMojca<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Za potovanje sem se odlo\u010dila v trenutku, ko sem videla program. Impulzivno. Kot vedno. Danes vem, da je bila odlo\u010ditev pravilna. Bilo je potovanje po Jordaniji in Siriji, malce druga\u010dno, ne na osnovi klasi\u010dnega turizma. Izkusila sem klasi\u010dni turizem – bivanje v hotelih, ocenjevanje de\u017eele skozi oceno hotela in storitev. Kot bi lizal sladoled skozi \u0161ipo! In ker me tak\u0161en na\u010din ni mogel ve\u010d zadovoljiti, sem pregovorila mo\u017ea za “nekaj ve\u010d”. Uspelo je in sva […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"ngg_post_thumbnail":0,"footnotes":""},"categories":[16,7,214],"tags":[],"class_list":["post-3196","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-bliznji-vzhod","category-clani-pisejo","category-sirija"],"acf":[],"aioseo_notices":[],"aioseo_head":"\n\t\t\n\t\n\t\n\t\n\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t