{"id":31230,"date":"2022-02-23T09:06:03","date_gmt":"2022-02-23T08:06:03","guid":{"rendered":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/?p=31230"},"modified":"2022-02-23T13:34:16","modified_gmt":"2022-02-23T12:34:16","slug":"spet-v-peruju","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/spet-v-peruju\/","title":{"rendered":"Spet v Peruju"},"content":{"rendered":"\n

Pi\u0161e: Iztok Mervi\u010d<\/p>\n\n\n\n

Spet smo nazaj v kraljestvu kondorja.<\/strong> Peru, de\u017eela polna kontrastov, ki pridejo na dan ob odkrivanju njene raznolike kulture, zgodovine, geografije in biotske raznovrstnosti. \u010ceprav je glavna zvezda Peruja znameniti Machu Picchu, de\u017eela v sebi skriva \u0161e mnogo skrivnosti in obi\u010dajev starodavnih civilizacij, ki odmevajo od njegovih obalnih ravnic preko visokih vrhov Andov do amazonske d\u017eungle. Mati Narava – ali Pachamama kot ji pravijo doma\u010dini – je Peru bogato obdarila, zato je me\u0161anica okusov in vplivov spremenila to de\u017eelo tudi v za\u017eeljeno kulinari\u010dno destinacijo.<\/p>\n

Peru<\/a><\/span> je idealen za odkrivanje nekaj misti\u010dnega in neznanega, tiso\u010dletja starega in nevsakdanje prijaznega.<\/strong> Je garancija za edinstveno avanturo, ki zagotavlja nove uvide in pi\u0161e zgodbe, ki nas bogatijo in nam dolgo ostanejo v spominu.<\/p>\n

Z vami \u017eelim podeliti nekaj anekdot z zadnje poti.<\/a><\/span><\/strong> Za vse ne bo prostora, saj jih je toooliko! Zapi\u0161em vsaj nekaj zanimivej\u0161ih prigod, ki de\u017eelo predstavijo na malce druga\u010den na\u010din, kot smo vajeni brati v turisti\u010dnih bro\u0161urah. O nekaterih krajih in njihovih zanimivostih ste zagotovo \u017ee sli\u0161ali, o nekaterih morda \u0161e ne, vsaka zgodba pa nosi mo\u010dan naboj – tisti za zapomnit.<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure><\/div>\n\n\n\n

\u017divimo v nekih \u010dudnih \u010dasih \u201cnove normalnosti\u201c<\/strong> in za\u0161\u010ditne maske, tudi v naravi, so del te zgodbe. Da, tudi zunaj na 4000 in ve\u010d metrih nadmorske vi\u0161ine, tudi na Machu Picchuju. Ponekod v zaprtih prostorih celo dvojne. Iskreno re\u010deno, niti ni bilo tako te\u017eko navaditi se, kajti ob vsem ostalem, kar se nam je dogajalo, je ta pritiklina postala samo in zgolj obvezen pripomo\u010dek, ki nas ni pretirano oviral. Tako je pa\u010d bilo v tem \u010dasu v Peruju in ni\u010d zato. Upajmo, da bo kmalu druga\u010de. Zgodba o \u201cpresnetih maskah\u201c je hitro zbledela.<\/p>\n

Vendar pozor! Nikjer gne\u010de! Nikjer ni ve\u010d tistih velikih mno\u017eic turistov.<\/strong> Kako krasno je fotografirati, ne da bi za to morali \u010dakati v vrsti, ko v kader ska\u010dejo nadle\u017eni nagneteni turisti. Kon\u010dno lahko v vseh lepotah u\u017eivamo skorajda sami, kar nam je hitro zlezlo pod ko\u017eo. Pravzaprav kar ne morem verjeti, da imam na slavni fotki z Machu Picchuja samo 17 neza\u017eeljenih osebkov! Kako je to mogo\u010de?! Z drugega zornega kota pa ni prav nobenega! Pa to je noro! Kako bi bilo fino, da bi lahko tako osamljeni vedno potovali po najve\u010djih znamenitostih, kajne? Ampak vsega \u017eal ne moremo imeti: ali maske ali gne\u010do. Hmmm…<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure><\/div>\n\n\n\n

Sredi potovanja smo izvedeli, da je ponovno mogo\u010d vzpon na goro Wayna Picchu <\/strong>– prav tisto, ki kraljuje na slavni fotografiji Machu Pichhuja. Velika ve\u010dina sopotnikov se je na mah odlo\u010dila za dopla\u010dilo, da gremo gor. To je treba izkoristiti, brez dvoma. Zadnjih nekaj metrov smo premagovali dobesedno po vseh \u0161tirih – neko alternativno pot so odprli, bogsigavedi zakaj – a brez predaje. Po\u0161teno smo si zaslu\u017eili nepozaben razgled, ko smo vendarle pri\u0161li na vrh.<\/p>\n

\u0160e danes pa se ne ve, zakaj se je za pot odlo\u010dila tudi mlada dama, ki jo je \u017ee od nekdaj strah vi\u0161ine.<\/strong> No, za njen strah smo izvedeli \u0161ele v zadnjih metrih pod vrhom. \u010cudna so pota Gospodova, pravijo … Ko sem jo dobesedno nekaj metrov pod vrhom videl \u201cprilimano\u201c ob skalo, zadihano in objokano, tega \u0161e nisem vedel. \u201cNe grem ve\u010d naprej! Zanima me edino \u0161e, kako bom od zdaj naprej tukaj gor \u017eivela, ker tudi dol nazaj ne grem!\u201d Vpra\u0161am jo, zakaj mi ni prej povedala, da jo je na smrt strah vi\u0161ine, pa mi je skozi zobe zabrusila samo: \u201c\u0160e nekaj ur bom jezna nate in na mojo mamo, da sta me prepri\u010dala v to norijo. Potem bo morda bolje,\u201c je hlipala. Izgledala je zelo odlo\u010dena. Planeti so se po kraj\u0161em prijateljskem pogovoru le poravnali in punca je \u0161la naprej. Gor. Do vrha! In tudi nazaj dol. Seveda ni potrebno posebej opisovati njenega navdu\u0161enja, ko smo se vrnili na izhodi\u0161\u010dno to\u010dko. \u0160e dobro, da je imela u\u0161esa, saj bi ji druga\u010de nasmeh razpolovil obraz … Zmaga je njena!<\/p>\n\n\n\n

\"Peru\"<\/figure><\/div>\n\n\n\n

Peru je varna in prijazna de\u017eela, ki utripa v \u0161panskem kolonialnem ritmu in odmeva v staroselskih jezikih quechua in aymara.<\/strong> Ena izmed njegovih glavnih znamenitosti so prav gotovo njegovi prebivalci. Ljudje v Peruju so znani kot izredno vljudni, prijazni in nasmejani. Nevsiljivi, tudi ko ponujajo rokodelske izdelke ali ko vabijo v restavracijo poskusit pe\u010denega morskega pra\u0161i\u010dka. Morskega pra\u0161i\u010dka? Ja, res je, v Peruju jih jejo, tam je to nekaj povsem obi\u010dajnega. Namesto da bi ga imeli za hi\u0161nega ljubljen\u010dka, ga pohrustajo. Kak\u0161na groza! \u201cAja, saj mi pa iz konjev, teh plemenitih \u017eivali, salame delamo,\u201c se takoj streznim. Nima smisla razbijate glave zakaj, najbolje da poskusimo in pridemo zadevi do dna – ima zares vsako eksoti\u010dno meso okus po pi\u0161\u010dancu? \u201cCuy\u201c (kot morskemu pra\u0161i\u010dku re\u010dejo v Peruju) je na kro\u017eniku postre\u017een v celoti – z glavo in vsemi \u0161tirimi okon\u010dinami vred. No, in kak\u0161nega okusa je? Malo bolj mastnemu pi\u0161\u010dancu je podoben, bi rekel. S primesmi zaj\u010dka. No, zdaj veste.<\/p>\n

Kaj pa skrivnosti geoglifov v Nazci?<\/strong> Na to temo je napisanih na stotine knjig in prav nobena \u0161e ni zadevi pri\u0161la do dna. Zgodba je enostavno preve\u010d skrivnostna in kompleksna, da bi jo lahko nedvoumno podali. Od povsem prakti\u010dnih razlag, do teorij o vesolj\u010dkih in vse vmes. Vse to je Nazca. Zgodba dobi posebno dimenzijo, ko geoglife vidi\u0161 iz zraka – iz letala. Tak\u0161ne in druga\u010dne oblike dajo domi\u0161ljiji prosto pot, ena pa mi je \u0161e posebej ostala v spominu.<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure><\/div>\n\n\n\n

Skrivnostna je figura osebe, nekateri pravijo humanoida nevsakdanjih dimenzij,<\/strong> ki maha nekomu tja v nebo. Le komu maha tja v vesolje? In zakaj je oble\u010den v nekaj presenetljivo podobnega skafandru? Tudi zaradi tega je ta geoglif poznan po imenu \u201cAstronavt\u201c. Astronavt pred 1500 leti? Morda celo ve\u010d? Ni\u010d mi ni jasno. Nekateri pravijo, da v resnici ni astronavt, ampak ribi\u010d, saj ima v eni roki ribo. Da opozarja ladje, da lahko na tem podro\u010dju pristanejo in da ljudje tam prodajajo ribe. 100 km od obale? Aja, ribi\u010d je ja, saj ima gumijaste \u0161kornje, zdaj pa bolje razumem. \u010cakaj … Spet nekaj ne \u0161tima. Po drugi strani pa – zakaj izgleda tako kot da ga je narisal osemletni otrok, \u010de imamo na drugi strani natan\u010dno na\u010drtovane geometrijske geoglife? Res mi ni jasno, zakaj podoba ni bolj natan\u010dna, bolj podobna \u010dloveku, ampak neki kreaturi z velikimi o\u010dmi v \u010dudnih debelih \u010devljih.<\/p>\n

Vpra\u0161anj je dovolj, da bomo danes te\u017eko spali …<\/strong> Vsakdo si lahko ustvari svoje mnenje in prav zato je ta del poti nekaj posebnega. Saj niti ni pomembno, katera teorija vam je bolj v\u0161e\u010d. Pomembno je, da nas predrami, da si za\u010dnemo zastavljati vpra\u0161anja. Odgovore bomo tako ali tako prilagodili lastnim zaznavnim predstavam in konceptom. Dovolj filozofije.<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure><\/div>\n\n\n\n

Za konec pa morda \u0161e ena, ki lahko brez konteksta zveni popolnoma napa\u010dno.<\/strong> Inkovski imperij se je razblinil s prihodom \u0161panskih konkvistadorjev; nam pa so doma\u010dini razblinjali stereotipne predstave o njihovi de\u017eeli in kulturi. Eden najmo\u010dnej\u0161ih predsodkov, ki ga imamo, se nana\u0161a na sveto andsko rastlino – koko. Seveda je res, da slu\u017ei za pridelavo nevarnega mamila kokaina, vendar je to moderna iznajdba, polna kamikalij in strupov, ki nima ni\u010d skupnega s tiso\u010dletja staro tradicijo andskih ljudstev, po kateri je koka sveta rastlina z zelo posebnimi lastnostmi. Poenostavljeno povedano, uporabljajo jo kot daritev pri ritualih, v Andih pa je koka to, kar je za nas kava ali pravi \u010daj. Po\u017eivilo. Pika. Pomaga tudi pri laj\u0161anju simptomov vi\u0161inske bolezni, o \u010demer \u017evi\u017egajo \u017ee vsi kondorji. O tem smo se pou\u010dili in nejeverno sprejeli zgodbo. Naj za bolj\u0161e po\u010dutje visoko v Andih spijemo kak kokin \u010daj ali po\u017eve\u010dimo nekaj listov, so nas spodbujali ne samo doma\u010dini v vaseh in receptorji v hotelih, temve\u010d tudi lokalne vodnice in vodniki, priporo\u010dal jo je celo zdravnik v Punu. Upam si trditi, da smo prav vsi v skupini za\u010dutili vpliv velikih nadmorskih vi\u0161in, sploh ko smo pre\u010dkali prelaz na 4.910 metrih. Eni bolj, drugi manj.<\/p>\n

Ko smo se nau\u010dili, kako s koko olaj\u0161ati ne\u017eelene simptome na skoraj 5000 metrov nadmorske vi\u0161ine in da zares pomaga, je postala na\u0161a stalna spremljevalka.<\/strong> \u017de to se malo \u010dudno sli\u0161i. \u0160e dobro, da nih\u010de ni posnel prizora, ki bi ga lahko neuk opazovalec na socialnem omre\u017eju interpretiral popolnoma narobe. In bi me lahko spravil v velike te\u017eave, najmanj v neroden polo\u017eaj. Na prizor me je opozorila sopotnica, ki ga je videla z nepristranske perspektive in se ji je zdel skrajno komi\u010den. Predstavljajte si, kako samozavestno stopim pred skupino in na ves glas razglasim: \u201c\u010ce kdo \u017eeli koko, jo dobi pri meni!\u201c Sopotniki spro\u0161\u010deno in z nasmehom dvignejo palce ter eden za drugim le\u017eerno odvrnejo: \u201cSuper! Hvala, dobro je vedeti!\u201c In \u017ee takoj se jih par oglasi: \u201cJa, jaz bi \u0161e malo!\u201c V kontekstu na\u0161ih predstav o koki lahko ta prizor dojamemo narobe, v kontekstu subtilno prisotnih te\u017eavic velikih nadmorskih vi\u0161in pa je povsem obi\u010dajen, za doma\u010dine pa seveda niti ni omembe vreden.  <\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure><\/div>\n\n\n\n

Ladjica pristane v vasi na otoku Taquile, 4000 metrov visoko sredi slavnega jezera Titicaca,<\/strong> kjer je obi\u010daj, da si mo\u0161ki pletejo svoje kape z \u017eivobarvnimi cofi in kjer za darilo dobi\u0161 doma pleteno vre\u010dko za koko. Da jo lepo oprta\u0161 \u010dez ramo, ko hodi\u0161 \u010dez mesto in ko sre\u010da\u0161 znanca, si z njim izmenja\u0161 pest kokinih listov – ker je taka tradicija. Ko smo se tik pred andsko nevihto vrnili s sprehoda na otoku, so doma\u010dini zakurili ogenj in nas povabili na ples v \u010dast Pachamame. In to ne tisti turisti\u010dni, ampak na povsem spontan, doma\u010d na\u010din. Tu pa se za\u010dne \u017ee druga zgodba …<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure><\/div>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Pi\u0161e: Iztok Mervi\u010d Spet smo nazaj v kraljestvu kondorja. Peru, de\u017eela polna kontrastov, ki pridejo na dan ob odkrivanju njene raznolike kulture, zgodovine, geografije in biotske raznovrstnosti. \u010ceprav je glavna zvezda Peruja znameniti Machu Picchu, de\u017eela v sebi skriva \u0161e mnogo skrivnosti in obi\u010dajev starodavnih civilizacij, ki odmevajo od njegovih obalnih ravnic preko visokih vrhov Andov do amazonske d\u017eungle. Mati Narava – ali Pachamama kot ji pravijo doma\u010dini – je Peru bogato obdarila, zato je […]<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":31232,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"ngg_post_thumbnail":0,"footnotes":""},"categories":[4,12,18],"tags":[],"class_list":["post-31230","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-agencija-oskar","category-peru","category-vodniki"],"acf":[],"aioseo_notices":[],"aioseo_head":"\n\t\t\n\t\n\t\n\t\n\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t