{"id":31123,"date":"2021-12-15T11:41:15","date_gmt":"2021-12-15T10:41:15","guid":{"rendered":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/?p=31123"},"modified":"2025-08-05T11:07:15","modified_gmt":"2025-08-05T09:07:15","slug":"apulija-zgodbe-z-juga-skornja","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/apulija-zgodbe-z-juga-skornja\/","title":{"rendered":"Apulija – zgodbe z juga \u0161kornja"},"content":{"rendered":"\n

Pi\u0161e: Ajda Kranjc<\/em><\/p>\n\n\n\n

Potovanje v Apulijo<\/a> >><\/span> <\/strong><\/span><\/p>\n\n\n\n

Ob mislih na Italijo <\/strong>se nam pred o\u010dmi zavrti film o ostankih veli\u010dine rimskega imperija, o srednjeve\u0161ki Bene\u0161ki republiki, o renesan\u010dnih mislecih in umetnikih, velikih in pomembnih pristani\u0161\u010dih, prvih univerzah ter o neustra\u0161nem raziskovalcu Marcu Polu, ki naj bi se rodil nekje na jugu – pravijo da na Kor\u010duli, otoku oblitem z Jadranskim morjem. Ko smo z mislimi na jugu Jadranskega zaliva v spremljavi \u0161kr\u017eatov, obdani z vonjem borovcev, odplavamo v son\u010dni zahod. Kaj je tam preko morja? Tam se za\u010dne \u010darobna mediteranska de\u017eela imenovana Apulija ali po italiansko Pulia, ena izmed dvajsetih Italijanskih de\u017eel. Ja, to je peta italijanskega \u0161kornja.<\/p>\n

Tam v Jadransko morje \u0161trli gozdnat<\/strong>i in hribovit polotok Gargano.<\/strong> Ob njegovi obali lahko ob\u010dudujemo naravne mostove, skrivnostne jame, ki so neko\u010d nudile zavetje gusarskim barkam. Med drugimi se je tod potikal stra\u0161ni osmanski gusar Barba Rosa. Tam so ribi\u0161ke vasice in mesteca z nenavadnimi lesenimi konstrukcijami imenovanimi trabuchi. Te so ribi\u010di postavili na obalo, da so lahko s klifov, dvignjenih nad morje, lovili ribe v mre\u017ee. Tako so se izognili sre\u010danju s podivjanim morjem in pogubno zapeljivimi sirenami.
Zgodba pravi, da je neko\u010d v Viesteju, mestecu \u010disto na rtu polotoka \u017eivel mlad zaljubljen par Cristalda in Pizzomunno. Ona je bila prelepa, on pa mi\u0161i\u010dast zagorel mlad ribi\u010d. Sirene z globin morja so se zagledale v lepotca in ga s svojim petjem vabile med valove s sladkimi obljubami o nesmrtnosti. A ker se ni dal, so sirene, besne od ljubosumja v morje zvlekle Cristaldo. Pizzomunno pa \u0161e danes kot okamenel \u010daka njene vrnitve na obali mesteca Vieste. Vidimo ga lahko v obliki 23 metrov visokega naravnega kamnitega stebra na pe\u0161\u010deni pla\u017ei pod gradom v Vieste.<\/p>\n\n\n\n

\n
\"\"
Apulija: Vieste<\/em><\/figcaption><\/figure>\n<\/figure>\n\n\n\n

\u00a0<\/p>\n

Od Viesteja proti zahodu<\/strong> se v notranjosti ostroge Italijanskega \u0161kornja razprostira temni gozd ali Foresta Umbra in \u0161e malo zahodneje kraj, kjer se je neko\u010d davno prikazal sam nadangel Mihael, \u010digar prisotnost lahko morda za\u010dutimo \u0161e danes, \u010de se spustimo v jamsko sveti\u0161\u010de v Monte Sant Angelo. To je sveto mesto, kjer so se zbirali kri\u017earji pred odhodom na Bli\u017enji vzhod. Pripro\u0161ali so se angelu, ki je bil sam bo\u017eji sin, preden je u\u010dlove\u010den stopil med smrtnike in pomeni zmago dobrega nad zlim.<\/p>\n

Ko sestopimo s hribovitega in z gozdom poraslega Gargana, lahko vidimo, da je bil le-ta dale\u010d nazaj v geolo\u0161ki zgodovini lo\u010den od preostanka italijanskega \u0161kornja., saj je od dale\u010d videti kot ogromna nasedla ladja. Ob njej se razprostira ravnica Tavoliere, ki spremlja ju\u017eno Jadransko obalo med dvema polotokoma – na severu Gargano in na jugu Salento. Na zahodu jo omejujejo Danujski Apenini in gri\u010devnate Le Murge.<\/p>\n

Na severu se nahaja,<\/strong> dvignjeno nad ravnico, mesto Lucera.<\/strong> Od tod kraljuje grad Friderika II (13.st), sina Apulije, \u010digar rojstvo je bilo javno, saj je bila njegova mati Konstanca Siciljska tako ponosna na to, da je rodila naslednika Henriku VI Hohen\u0161tavfskemu, da je med porodnimi kr\u010di velela postaviti \u0161otor, v katerega je lahko vstopila vsaka \u017eenska in si ogledala rojstvo svetovnega \u010dudesa – STUPUR MUNDI, kakor so med drugim imenovali Friderika. \u0160e kot otroku sta mu star\u0161a umrla in poslan je bil v varstvo k pape\u017eu Inocencu III. Za njegovo vzgojo pa je skrbel tudi neznani islamski imam. Slednje je mo\u010dno vplivalo na mladega Friderika, saj je skozi celo svoje \u017eivljenje in delovanje kazal naklonjenost u\u010denostim s podro\u010dja zvezdogledstva, alkimije in svete geometrije, katere nosilci so bili tedaj Arabci. In prav tu v Luceri je \u010dutiti mo\u010dan arabski vpliv zahvaljujo\u010d temu, da je Friderik II dal sem naseliti Arabce iz Sicilije, s \u010dimer je \u017eelel pomiriti nemire na Siciliji. In tako lahko \u0161e danes ob\u010dudujemo minaret iz 13. stoletja, ki se je skozi \u010das spremenil v stranski stolp katedrale.
Ju\u017eneje, v notranjosti Apulije,<\/strong> dvignjena nad ravnico na robu planote Le Murge, stoji krona Apulije – Castel del Monte, odsev ljubezni do islamske znanosti in arhitekture Friderika II.<\/p>\n\n\n\n

\n
\"\"
Apulija: Castel del Monte<\/em><\/figcaption><\/figure>\n<\/figure>\n\n\n\n

\u00a0<\/p>\n

Tik ob sti\u010di\u0161\u010du Gargana<\/strong> z ravnico nam sapo vzame jata belih vetrnic. To je prva privatna vetrna elektrarna v Italiji. Ta lovi zra\u010dne mase z morja in z gora, ki se svobodno podijo po ravnih poljih, ki v pomladi zardevajo v makovih cvetovih.
Pred dva tiso\u010d leti so si tod omislili svoja posestva ali latifunjije rimski pomembne\u017ei in za seboj pustili amfiteater v Luceri ter dele portalov, ki danes \u0161trlijo sredi ni\u010desar, kot zgodba brez rde\u010de niti.
Med polji \u017edijo tudi zapu\u0161\u010dene, nedokon\u010dane stavbe, gradnje migrantov italijanskega juga, ki so v 19. stoletju od\u0161li s trebuhom za kruhom na sever in nekateri od tam \u010dez lu\u017eo v Zdru\u017eene dr\u017eave Amerike. Svetlo zeleno ravnino prekinjajo zeleno sivi nasadi oljk.<\/p>\n

Tik ob obali \u0161e danes delujejo najve\u010dje soline v Italiji Saline di Santa Margerita di Savoi. Del njih je spremenjenih v naravni rezervat, kjer spomladi na veliki nogi gnezdijo elegantni flamingi. Ob solinah pa se razprostirajo polja, ki rodijo \u010debulo, arti\u010doke, jaj\u010devce in druge sestavine okusov Apulije.<\/p>\n

\u0160e bolj na jug sledimo Jadranski obali<\/strong> v spremstvu nasadov oljk in vinogradov. Sli\u0161imo lahko vedno ve\u010d hrupa letal in zaznamo z vidom in vohom prisotnost ve\u010djega mesta s pristani\u0161\u010dem. To je Bari. Kljub za oko in nos ne\u010dedni industrijski lupini v svojem jedru skriva so\u010dno, pikantno staro pristani\u0161ko mesto. Ljudje so na ulicah, iz kuhinj se sli\u0161i \u017eenske, ki pojejo in lahko si predstavljamo, kako ple\u0161ejo za \u0161tedilnikom. Otroci se podijo naokoli s skiroji, dedki pa \u0161ahirajo in praznijo steklenice piva. Z balkonov di\u0161i sve\u017ee oprano perilo. Uli\u010dice krasijo oltar\u010dki posve\u010deni Mariji in Sv. Mihaelu, okna pa \u010dipkaste zavese. V lepem vremenu se kuhinje preselijo na prosto in lahko vidimo, kako gospodinje ro\u010dno izdelujejo testenine imenovane orecchiette ali u\u0161eska.<\/p>\n\n\n\n

\n
\"\"
Apulija: Bari<\/em><\/figcaption><\/figure>\n<\/figure>\n\n\n\n

\u00a0<\/p>\n

Orecchiete z razno raznimi omakami z zelenjavo,<\/strong> ki je tod ne primanjkuje, so zna\u010dilna jed Apulije. Zraven se pije vino Primitivo. Ena klju\u010dnih sestavin pri pripravi hrane je seveda olivno olje – \u017eivljenjski sok Apulije.
Med Barijem ob obali in Val d\u2019Itrija v notranjosti, na prelomnici, kjer se za\u010dne najju\u017enej\u0161i del Apulije – polotok Salento, ob poteh \u017ee ve\u010d kot dve tiso\u010dletji modrujejo \u010dastiljive babice oljke z gr\u010dastimi debli in mogo\u010dnimi sivimi kro\u0161njami. \u0160epetajo stare zgodbe in pravijo, da so videle kako je tod mimo v rimskih \u010dasih vse do Brindisi tekla Via Apia Traiana, ki je oskrbovala rimski imperij z olivnim oljem in vinom.<\/p>\n

\u010ce se dvignemo nad nasade oljk, pridemo v eno izmed o\u010darljivih mestec posejanih po Val d\u2019Itria, v belo mesto Ostuni. To je mestece s srednjeve\u0161ko zasnovo, ki kar vabi na potep po belih zavitih uli\u010dicah navzgor na vrh gri\u010da, kjer se nahaja katedrala, za njo pa \u010dudovit razgled vse do obalnega mesta Monopoli.
Nedale\u010d stran je Loco Rotondo ali okrogli kraj. Vse ulice v tem mestecu v koncentri\u010dnih krogih vodijo do srca mesteca – do katedrale, seveda. Tod so strehe hi\u0161 strme in dvokapne, kar da slutiti, da so se tod dale\u010d nazaj potikali ljudje s severa. Pred mestnimi vrati se bohoti manj\u0161i park s \u010dudovitim razgledom na dolino posuto s trulli. Ob vzno\u017eju gri\u010da pa je vse polno vinogradov.<\/p>\n

Trulli, apulijski ka\u017euni ali kamnite hi\u0161ice<\/strong> nas spremljajo skoraj povsod po Apuliji. Najve\u010d pa jih je v Alberobellu, mestecu, ki je videti kot mestece pal\u010dkov, zgrajeno iz kamnitih hi\u0161ic s sto\u017e\u010dastimi kamnitimi strehami. Danes v nekaterih \u0161e \u017eivijo doma\u010dini, nekatere oddajajo kot preno\u010di\u0161\u010da za turiste. V Alberobellu pa je v njih mo\u010d kupiti izdelke doma\u010de in umetnostne obrti, kot so razni izdelki iz tkanega lanenega (in bomba\u017enega) platna, lon\u010devina, tipi\u010dne jedi, olivno olje, peko\u010de omake za testenine, orecchiette \u2026 no najde se tudi kitajska roba, a kaj ho\u010demo, svet je pa\u010d okrogel.<\/p>\n\n\n\n

\n
\"\"
Trulli, apulijski ka\u017euni ali kamnite hi\u0161ice<\/em><\/figcaption><\/figure>\n<\/figure>\n\n\n\n

\u00a0<\/p>\n

Neko\u010d pred davnimi \u010dasi v teh hi\u0161icah niso \u017eiveli pal\u010dki temve\u010d podlo\u017eniki \u0161panskega kralja. Apulija je bila v 18. stoletju ena izmed kolonij \u0160panske krone, ki je od prebivalcev zahtevala davke za dovoljenje stalne naselitve. Takrat se je stanovanjska problematika re\u0161evala tako, da so si ljudje postavili okrogle kamnite hi\u0161ke, ki se jih je ob izmiku pravega kamna dalo na en, dva, tri podreti in \u017ee ni bilo dokaza o stalni naselitvi. Sel poslan v in\u0161pekcijo je tako na\u0161el le kupe kamenja. Leta 1797 je prebivalstvu prekipelo in od\u0161li so v Taranto prosit Kralja Ferdinanda IV za dovoljenje za stalno naselitev. Od takrat naprej so hi\u0161ice v Alberobellu utrjene v spodnjem delu, strehe pa so \u0161e vedno sto\u017e\u010daste in grajene iz kamenja. Krasijo pa jih skrivnostni magi\u010dni simboli, ki varujejo prebivalce teh domov in so vedno obrnjeni proti vzhodu k prvobitnemu bo\u017eanstvu – soncu.<\/p>\n

Ju\u017eneje od Val d\u2019Itrija<\/strong> se je dolgo nazaj v geolo\u0161ki zgodovini celini priklopil dana\u0161nji polotok Salento, ki ga z vzhodne strani obliva Jadransko, z zahodne pa Jonsko morje. Kraj, kjer se zahod najbolj pribli\u017ea vzhodu in kraj, kjer so z bli\u017enjega vzhoda \u017ee od prazgodovine migrirali ljudje in z njimi njihov na\u010din \u017eivljenja. Tod so se v 5 stoletju pred na\u0161im \u0161tetjem naselili Mesapijci, ilirsko ljudstvo, ki je priplulo najverjetneje z ozemlja dana\u0161nje Albanije.<\/p>\n

\u017de Mesapijci so ustanovili naselbino blizu dana\u0161njega glavnega mesta Salenta – Lecce. To je mesto imenovano tudi ju\u017ene Firence, saj v njegovem starem mestnem jedru z vseh sten buhti lepota arhitekturne umetnosti. Le da v tem primeru baro\u010dne. Kamen salenta je mehak in voljan za oblikovanje rastlinskih, \u017eivalskih in angelskih figur. Najlep\u0161e okrasje krasi baziliko Santa Croce. Stavbe v Lecceju pa vedo povedati, da so se tu med drugimi ustalili tudi Rimljani in da so tod trgovali Bene\u010dani. Danes je to mesto polno \u017eivljenja, ki v ve\u010derih utripa v ritmu juga.<\/p>\n

V poletnih ter jesenskih mesecih se tod okoli odvijajo festivali tradicionalne glasbe – pizzica, ki je bila v preteklosti tesno povezana s tarantizmom, z magi\u010dnimi rituali in zdravljenjem depresije pri \u017eenskah. Slednje so se v preteklosti dostikrat zna\u0161le v trdnem prime\u017eu patriarhata, katerega je za vrat stiskala rev\u0161\u010dina. Tiste, ki jih je “nekaj pi\u010dilo” so zdravili s hitrim ritmi\u010dnim plesom in petjem, s transom torej. Danes je to dru\u017eabni ples, identiteta juga Italije in pa \u0161e vedno dober antidepresiv in aerobna vadba ob enem.<\/p>\n\n\n\n

\n
\"\"
Apulija: Lecce<\/em><\/figcaption><\/figure>\n<\/figure>\n\n\n\n

\u00a0<\/p>\n

Na jugozahodu,<\/strong> ob Jonskem morju spet lahko zavohamo pomembno pristani\u0161ko in industrijsko mesto Taranto, \u010digar nastanek najdemo zapisan v zgodovini dale\u010d v antiki, ko je tu stal gr\u0161ki polis imenovan Taras. Taras je imel pomembno vlogo v Magni Greciji – zvezi gr\u0161kih polisov ob obalah Salenta. In prav v svojem srcu skriva Taranto ostanke Pozeidonovega templja.<\/p>\n

Stran od obale proti severozahodu je de\u017eela imenovana Basilicata.<\/strong> Ime je dobila po duhovnikih, ki so v 15. stoletju sem prebe\u017eali iz Bizanca. Gri\u010di iz pe\u0161\u010denjaka so jim ponudili mo\u017enost, da si v skale izkopljejo domove in svete prostore. Na tak na\u010din je nastala tudi Matera, mesto nad kanjonom reke Gravine, ki je vse do \u0161estdesetih let prej\u0161njega stoletja \u017eivelo v jamskih prebivali\u0161\u010dih, brez elektrike in brez teko\u010de vode. Neko\u010d je Matera pomenila sinonim za rev\u0161\u010dino italijanskega juga in kraj, kamor so po\u0161iljali politi\u010dne zapornike nevarne fa\u0161isti\u010dnemu re\u017eimu. Danes pa je Matera popolnoma nekaj drugega: ble\u0161\u010de\u010de mestece pod za\u0161\u010dito Unesca. Sassi ali mestne \u010detrti jamskih prebivali\u0161\u010d kar kli\u010dejo, da se podamo na potep po uli\u010dicah vse do roba, kjer se lahko zazremo v lepoto ponora reke Gravine in njenega kanjona ter ostanke enostavnih jamskih bivali\u0161\u010d na drugem bregu. In vse se zdi, kot bi to \u017ee neko\u010d videli na nekem potovanju po Tur\u010diji.<\/p>\n

In res, to so kraji kjer sta si blizu zahod in vzhod, preteklost in sedanjost, kraji kamor so prihajala celo ljudstva in kralji s severa in kraji kjer se je vse skupaj zme\u0161alo v opoj juga. \u0160um vetra v drevesnih kro\u0161njah nas predrami, odpremo o\u010di in vemo kam bi na naslednje potovanje \u0161li<\/strong>.<\/p>\n

Potovanje v Apulijo<\/a> >>\u00a0<\/strong><\/span><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Pi\u0161e: Ajda Kranjc Potovanje v Apulijo >>  Ob mislih na Italijo se nam pred o\u010dmi zavrti film o ostankih veli\u010dine rimskega imperija, o srednjeve\u0161ki Bene\u0161ki republiki, o renesan\u010dnih mislecih in umetnikih, velikih in pomembnih pristani\u0161\u010dih, prvih univerzah ter o neustra\u0161nem raziskovalcu Marcu Polu, ki naj bi se rodil nekje na jugu – pravijo da na Kor\u010duli, otoku oblitem z Jadranskim morjem. Ko smo z mislimi na jugu Jadranskega zaliva v spremljavi \u0161kr\u017eatov, obdani z vonjem […]<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":31125,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"ngg_post_thumbnail":0,"footnotes":""},"categories":[4,474,245,18],"tags":[],"class_list":["post-31123","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-agencija-oskar","category-apulija","category-italija","category-vodniki"],"acf":[],"aioseo_notices":[],"aioseo_head":"\n\t\t\n\t\n\t\n\t\n\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t