{"id":30939,"date":"2021-12-01T10:23:20","date_gmt":"2021-12-01T09:23:20","guid":{"rendered":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/?p=30939"},"modified":"2025-10-14T13:24:45","modified_gmt":"2025-10-14T11:24:45","slug":"carobna-madeira-prvic-a-ne-zadnjic","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/carobna-madeira-prvic-a-ne-zadnjic\/","title":{"rendered":"\u010carobna Madeira \u2013 prvi\u010d, a ne zadnji\u010d"},"content":{"rendered":"\n

Pi\u0161e: Romana Markovi\u010d<\/em><\/p>\n

Potovanja na Madeiro >><\/a><\/strong><\/p>\n

Oktobra smo se s sopotniki prvi\u010d odpravili po poteh nove \u010carobne Madeire<\/a>.<\/strong> Bili smo navdu\u0161eni! Vsak pohod na Madeiri je nekaj posebnega in lep, a kar nas je najbolj navdu\u0161ilo, je dejstvo, da smo bili skoraj cel teden popolnoma sami. U\u017eivali smo v razgledih in naravi, brez mno\u017eice turistov. Noro!<\/p>\n\n\n\n

Za\u010deli smo z no\u010dno vo\u017enjo do Milana in dopoldan prispeli na Madeiro.<\/strong> Na utrujenost smo pozabili v trenutku, ko smo vdihnili atlantski zrak. Kar takoj smo se odpeljali na vzhod otoka, do prve naselbine na otoku \u2013 mesta Machico. Spoznali smo se z odli\u010dno Madeirsko kavico imenovano bica, ki nam je dala zagon za prvi pohod po Veradi do Larano. Pravijo ji tudi pot mimoz.<\/p>\n\n\n\n

Podali smo se \u010dez otok, kjer nas je \u010dakal tisti prvi uau efekt.<\/strong> Odprl se je namre\u010d pogled na strmo severno obalo. Pot se je nadaljevala po klifu, \u010dez pravlji\u010dne gozdove, v 101 odtenku zelene. Kmalu smo zagledali rt. Sv Lovrenca, ki se ga na vsakem ovinku bolje vidi. Za konec nas je \u010dakal \u0161e pogled na Orlovo skalo ter na vasico Porto da Cruz. Izjemno! Zaslu\u017eili smo si dober goveji ali tunin zrezek in siti po\u010dasi zaklju\u010dili prvi dan. Najlep\u0161i seveda!<\/p>\n\n\n

\n
\"\"<\/figure>\n<\/div>\n\n\n

\u00a0<\/p>\n

Dan z najve\u010d sonca smo izbrali za eden in edini Pico Grande.<\/strong> Skalno tvorbo po navadi gledamo iz razgledne to\u010dke nad Nunsko dolino, danes pa smo jo osvojili. Celo pot so nas spremljali razgledi na polje vetrnic na planoti Paul da Serra, v daljavi se je svetlikala satelitska bu\u010da na Pico do Areiro in ostali najvi\u0161ji vrhovi, pod nami pa se je skrivala Nunska dolina. \u010cudovita pot, polna bujnega rastja. Za\u010detek je lahek, konec pa malo manj. \ud83d\ude0a<\/p>\n\n\n\n

S pomo\u010djo na\u0161ega gorskega vodnika je \u0161lo la\u017eje, saj je bilo vedno samo \u0161e 10 minut do vrha.<\/strong> Za grand finale je ostala le \u0161e skala, na katero smo splezali in zmagali! Vzeli smo si \u010das za ob\u010dutke zmage in seveda fotografiranje. Joj, pot na dol pa je bila nekaj drugega. 1000 m spusta! Toliko kostanja nismo videli \u0161e nikoli prej. Kaj drugega nam je preostalo kot da smo svoje \u017eepe in nahrbtnike napolnili s kostanjem. 12 pohodnikov in verjetno okoli 5 kg kostanja. Celo padli smo na njem, saj ga je bila pot res polna.<\/p>\n\n\n\n

Ker imamo dobre lokalne veze, nas je na koncu \u010dakal na\u0161 voznik z mrzlim pivom.<\/strong> Kako zelo je pasalo sezuti pohodne \u010devlje. La\u010dni? Ja! Ribe so \u017ee di\u0161ale \u2026 mmm kako je bilo dobro. Nisem prepri\u010dana ali je bil bolj\u0161i ocean, v katerem smo se umili prahu in peska, ali samo kosilo s pogledom na morje. Ker nih\u010de do hotela ni \u017eelel pe\u0161, nas je voznik odpeljal. Kako dobro smo spali \u2026<\/p>\n\n\n\n

\u2026 in se zbudili z bole\u010dinami v mi\u0161icah.<\/strong> Ja Pico Grande, ostal nam bo\u0161 v spominu \u0161e nekaj dni. \ud83d\ude0a Ravno prav, da je bil na vrsti dan za jeep safari. Za\u010deli smo seveda s kavico v obmorskem mestu Ponta do sol. Ni tako lahko najti odprtega bara pred 9 uro zjutraj. Po stari cesti smo nadaljevali do skrajnega zahoda otoka \u2013 veste kako izgleda naravna madeirska avtopralnica? Zapelje\u0161 pod slap, ki pada na cesto, malo po\u010daka\u0161 in odpelje\u0161. \u010cakal nas je kraj\u0161i, ampak res kraj\u0161i sprehod do klifa, od koder se vidi 140 m visok slap. Nekoliko manj spektakularen v dobi brez de\u017eja. In \u017ee smo se sre\u010dali z na\u0161o prvo levado. Prav prijetno se je bilo malo pretegniti. Skupina je nestrpno \u010dakala vo\u017enjo z \u017ei\u010dnico.<\/p>\n\n\n\n

Poznate Oskarizem: pri\u010dakovanja ubijajo do\u017eivetja?<\/strong> To vsekakor dr\u017ei, \u010de je \u017ei\u010dnica prav tisto popoldne okvarjena. No, spili smo pivo in bili hvale\u017eni, da se ni okvarila, ko bi bili na obali in bi nas \u010dakal strm vzpon nazaj na klif. Na tej to\u010dki je pri\u0161el prav \u0161e en Oskarizem: \u010desar na potovanju nimamo, tega ne potrebujemo!<\/p>\n\n\n\n

Gremo dalje, vzpon na planoto.<\/strong> Jeepa nas odpeljeta sredi ni\u010da, kjer se je zna\u0161el tudi na\u0161 kuhar. Sredi narave se pripravlja tradicionalno kosilo \u2013 espetade ali goveja nabodala. Z veseljem so nam pokazali, kako meso pripravijo in kako ga spe\u010dejo. Madeirska govedina je takoooo dobra, da so se nam res cedile sline. Zraven seveda, kot se za prave doma\u010dine spodobi, le kruh in solata. Fantje pa so se dodatno potrudili in nam pripravili \u0161e sladico \u2013 sve\u017ei sir z doma\u010do bu\u010dno marmelado. \u010ce se spra\u0161ujete, ne, vina ni manjkalo. Po kratki siesti nas je \u010dakal off road \u2013 po poteh kamor avti ne morejo, skozi madeirsko divjino. Za konec dneva smo obiskali \u0161e najvi\u0161ji klif Cabo Girao, ki se dviga 580 m nad morjem.\u00a0<\/p>\n\n\n\n

Naslednji dan nas je \u010dakala ena izmed bolj popularnih levad \u2013 Calderao Verde.<\/strong> Ampak stop! Nujno se ustavimo na kavici v lokalnem baru. 4 urni pohod skozi gozd lovorikovca, tuneli, razgledi in le nekaj stopnic. Na koncu visok slap sredi jungle. Presene\u010denje! Za malico degustacija Bolo do Caco – medeni kola\u010d. Po isti poti smo se vrnili nazaj do izhodi\u0161\u010da in z nekaj bu\u0161kami pri\u0161li do na\u0161ega kombija.<\/p>\n\n\n\n

Kaj je bolj\u0161ega kot slastni tunin zrezek in pe\u010dena polenta za kosilo?<\/strong> Ker smo bili pridni, smo si poleg kosila zaslu\u017eili \u0161e kopanje, res osve\u017eilno. Za konec dneva nas je \u010dakala razgledna to\u010dka Cristo Rei ter \u0161e bolj pomembno \u2013 Poncha tangerina ali mandarinina Poncha. Potnik: \u00bbRomana, pa kako ti vse to pozna\u0161?\u00ab \u00bbHja, dobre prijatelje imam.\u00ab \ud83d\ude0a \u00a0<\/p>\n\n\n

\n
\"\"<\/figure>\n<\/div>\n\n\n

\u00a0<\/p>\n

Akcija, gremo na planoto, na vrsti je bil Rabacal.<\/strong> \u010cakal nas je pohod po \u010dudoviti levadi do Alecrim, skozi bujen gozd drevesne rese. Vas noge \u0161e bolijo? \u010cakalo nas je namre\u010d veliko veliko stopnic do slapu \u2013 Lagoa do Vento, ampak se je spla\u010dalo! Pri\u0161li smo nad slap Risco, ki ga po navadi gledamo od spodaj. Dobro, dol \u017ee gre, sedaj pa je treba \u0161e gor. Vsak od nas je zmagal, ko smo enkrat spet stali na levadi. Nadaljevali smo do malega slapu na\u0161e levade, z manj\u0161im tolmun\u010dkom.<\/p>\n\n\n\n

\u010cas za malico v idili\u010dnem okolju, brez \u017eive du\u0161e okoli.<\/strong> Kak\u0161na sre\u010da in kak\u0161en privilegij. \u0160e en kratek off road po srednje te\u017eki neozna\u010deni poti, ki nas je peljala tudi \u010dez kamenje v reki na drugi strani in \u017ee smo pri\u0161li na na\u0161 cilj. Moji dragi sopotniki so bili vsak dan najbolj veseli, ko so zagledali \u0161oferja. Poimenovali so ga salonski voznik, saj ni \u017eelel po nas do levade. \ud83d\ude09 Danes za kosilo kalamari v mestu Calheta, v marini. Vro\u010de in toplo! Skoraj smo \u017ee pozabili, da je konec oktobra in ne sredi poletja. \u0160e eno kopanje na pla\u017ei z rumeno mivko in v najbolj toplem morju ta teden. Presene\u010denje! Sprehod skozi planta\u017eo banan je pa res top. Da ne govorimo o razgledu z vrha doline Serra d Agua. Kako lep dan!<\/p>\n\n\n\n

Zjutraj sem se vpra\u0161ala ali je res pred nami \u017ee 6. dan!<\/strong> Podali smo se na najbolj de\u017eeven del otoka, za piko na i pa smo praznovali \u0161e obletnico poroke. Kaj vse se ne zgodi na potovanjih. Nad dolino Sao Vicente se nahaja levada Faja do Rodrigues. Vsekakor levada za dobre pohodnike in mi to smo! Pazi glavo, je bil najpogostej\u0161i stavek. Uf, je bolelo. Dva tunela sta sicer prijazna in kraj\u0161a, a kaj ko nas je za konec \u010dakal reeeees dolg in ozek tunel. V nekem trenutku ne ve\u0161 ali bi si svetil pod noge, nad glavo ali v stran, da ne \u010dmokne\u0161 v levado. Vse se enkrat kon\u010da in tudi ta tunel se je. Ob\u010dutek smo imeli, da bomo pri\u0161li ven na sosednjem otoku Porto Santo. \ud83d\ude0a<\/p>\n\n\n\n

V resnici pa smo pri\u0161li ven sredi jungle, uau!<\/strong> Slapovi, zelenje, reke in de\u017e. Pa smo ga do\u010dakali! Ampak le rahlo rosenje. Pri\u0161li smo do izvira levade. To je to, gremo nazaj, ponovimo vajo. Na\u0161e skupne dni bi te\u017eko zaklju\u010dili lep\u0161e kot v eni izmed meni najljub\u0161ih vasic \u2013 Camari de Lobos. Vasica je poznana po barvnih \u010dolni\u010dkih, ribi\u010dih, Churchillu in pa Nikiti. A tisti, ki smo na Madeiri \u017ee bili, smo danes pri\u0161li sem na degustacijo skrivnostne Ponche Vasco da Gama. Nih\u010de nam ne izda recepta, lahko vam zagotovimo le, da je dobra! Tisti, ki Nikite \u0161e niso poskusili, pa so kar oboje, saj se definitivno spla\u010da. Gre kdo pe\u0161 do hotela? Neeeee! \u00a0\u00a0<\/p>\n\n\n\n

In kako smo pre\u017eiveli zadnji dan?<\/strong> Na\u0161i sopotniki, ki must-see znamenitosti na Madeiri \u0161e niso videli, so se odpravili na raziskovanje. Bili so navdu\u0161eni. Ostali pa smo \u0161li na privatni izlet oziroma pohod in prehodili \u0161e eno novo levado \u2013 izjemno. Na koncu je vsak dobil, kar je \u017eelel. Potovanje je ve\u010d kot uspelo! Sre\u010dni in veseli. \ud83d\ude0a<\/p>\n

Potovanje: \u010carobna Madeira >><\/a><\/strong><\/p>\n

Potovanja na Madeiro >><\/a><\/strong><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Pi\u0161e: Romana Markovi\u010d Potovanja na Madeiro >> Oktobra smo se s sopotniki prvi\u010d odpravili po poteh nove \u010carobne Madeire. Bili smo navdu\u0161eni! Vsak pohod na Madeiri je nekaj posebnega in lep, a kar nas je najbolj navdu\u0161ilo, je dejstvo, da smo bili skoraj cel teden popolnoma sami. U\u017eivali smo v razgledih in naravi, brez mno\u017eice turistov. Noro! Za\u010deli smo z no\u010dno vo\u017enjo do Milana in dopoldan prispeli na Madeiro. Na utrujenost smo pozabili v trenutku, […]<\/p>\n","protected":false},"author":65,"featured_media":30969,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"ngg_post_thumbnail":0,"footnotes":""},"categories":[219,106],"tags":[],"class_list":["post-30939","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-madeira","category-portugalska"],"acf":[],"aioseo_notices":[],"aioseo_head":"\n\t\t\n\t\n\t\n\t\n\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t