{"id":30226,"date":"2021-07-20T18:59:20","date_gmt":"2021-07-20T16:59:20","guid":{"rendered":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/?p=30226"},"modified":"2025-10-14T10:24:41","modified_gmt":"2025-10-14T08:24:41","slug":"prvic-je-vedno-najmocnejsic-3-del","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/prvic-je-vedno-najmocnejsic-3-del\/","title":{"rendered":"Prvi\u010d je vedno najmo\u010dnej\u0161i\u010d – 3. del"},"content":{"rendered":"\n

Pi\u0161e: Iztok Mervi\u010d<\/em><\/p>\n

Potovanja po Vzhodni Tur\u010diji >><\/a><\/strong><\/p>\n\n\n\n

Izredne okoli\u0161\u010dine zahtevajo izredne poteze, zato sem prisluhnil Oskarjevi viziji, da se med prvimi spet podamo na pot. Kam? \u00bbVzhodna Tur\u010dija!<\/strong>\u00ab je rekel Oskar in niti sanjalo se mi ni, kaj to pomeni. Ni dolgo trajalo, da sem sprejel izziv in zna\u0161el sem se v vrtincu nove zgodbe, \u0161e posebej intenzivne in vsebinsko bogate. Iz Brazilije sem priletel v Slovenijo, se vrgel v dero\u010do reko in zaplaval \u2026 v Vzhodno Tur\u010dijo.<\/p>\n\n\n\n

Prvi\u010d je vedno najmo\u010dnej\u0161i\u010d \u2013 2. del >><\/a><\/strong><\/p>\n

Pritisk uvajanja ne pojenja \u2013 da ja ne bom pozabil \u010desa povedati, toliko je imen, toliko zgodb, pa \u0161e \u0161ef me budno spremlja. <\/strong>Pa na pravi na\u010din je treba vse to zapakirati in predstaviti, da ni to ena dolga in pusta klobasa podatkov, ampak so\u010dna jed, katere okus si bomo zapomnili.<\/p>\n

Danes je dan za fotografe in ljubitelje zgodovine – srednjeve\u0161ko mesto Ani.<\/strong> V\u010dasih eno najbogatej\u0161ih mest na svetu je danes pozabljeno mesto duhov. Ani v meni prebudi domi\u0161ljijo – kako je neko\u010d izgledalo to mesto? Bogate zgradbe, cerkve, hamami, trgovine … Strate\u0161ka pozicija na svileni cesti mu je dala bogastvo, a ko so se trgovske poti premaknile, je mesto po\u010dasi za\u010delo uga\u0161ati in je umrlo. Denar, sveta vladar… Da pravlji\u010dnega pogleda na kanjon niti ne omenjam!<\/p>\n\n\n

\n
\"\"<\/figure>\n<\/div>\n\n\n

\u00a0<\/p>\n

Vse bolj sku\u0161am razumeti perspektivo nomadskih ljudstev,<\/strong> ki so v gene dana\u0161njih prebivalcev teh krajev zapisala njihovo nrav, njihov zna\u010daj. Najbolj jih spozna\u0161, \u010de gre\u0161 k njim kar na obisk. Ampak kam? Zakaj ne kar pod vzno\u017eje svete gore Ararat? \u010caj\u010dek s polnomadskimi Kurdi ob vzno\u017eju svetopisemske gore.<\/strong> Sli\u0161i se \u017ee malo ki\u010dasto. V pri\u010dakovanju zgodbe se mi prikrade nasmeh na obraz. Ne vem, kaj naj pri\u010dakujem in zgodilo se je to\u010dno tisto, kar se je moralo. S Kurdi se pogovarjamo kar v sloven\u0161\u010dini – in ker to po\u010dnemo z nasmehom, se popolnoma razumemo drug z drugim. Pozitivna energija ne potrebuje prevoda. Nepozabno. Son\u010dni zahod ob obronkih Ararata, ko se spu\u0161\u010damo nazaj v dolino? Preve\u010d ki\u010dasto.<\/p>\n\n\n

\n
\"\"<\/figure>\n<\/div>\n\n\n

\u00a0<\/p>\n

Naslednji dan nam Ararat postre\u017ee \u0161e z bibli\u010dnim son\u010dnim vzhodom<\/strong>, domi\u0161ljija in raznorazne teorije pa zopet za\u017eivijo v polnem sijaju, ko stojim pred Noetovo barko. Je to res to? In tudi \u010de ni, zgodba je mo\u010dna. Na muslimanskem pokopali\u0161\u010du v Dogubeyazitu le\u017eijo 600 letniki. Le kje je finta? So zgodbe o biblijskih o\u010dakih ve\u010dstoletnih starosti nenazadnje resni\u010dne? Skromna \u017eenica nam ob grobnici lokalnega svetnika postre\u017ee z lokumom. Prvi\u010d nas vidi, ni\u010desar ne zahteva niti ne pri\u010dakuje v zameno in ve, da nas \u017ee \u010dez par minut ne bo ve\u010d in nas nikoli ve\u010d ne bo videla. In vendar nam popotnikom z nasmehom ponudi vse, kar je imela s sabo.<\/p>\n

V pala\u010di Isaka Pa\u0161e se mi razblini stereotip o sultanovem haremu<\/strong>, ki ni bil leglo razvrata in hedonizma, kot si ga morda poenostavljeno in romanti\u010dno predstavljamo zahodnjaki, ampak institucija z natan\u010dno dolo\u010denimi pravili, kjer se je kovala politika osmanskih sultanov. Nova perspektiva.<\/p>\n\n\n

\n
\"\"<\/figure>\n<\/div>\n\n\n

\u00a0<\/p>\n

Preden obi\u0161\u010demo mojstre starodavnih filigranskih obrti<\/strong>, bo\u017eamo neverjetno scrkljane vanske ma\u010dke z enim modrim in enim zelenim o\u010desom. V lokalni trgovini si naredimo zaloge ore\u0161\u010dkov, suhega sadja in ostalih naravnih energetskih pripomo\u010dkov. Izgleda, da kar za nekaj mesecev, saj se ceni in izbiri ne moremo upreti. Son\u010dni zahod na citadeli, ki kraljuje nad starodavno prestolnico Urartov ob Vanskem jezeru, nas navdahne z spokojnostjo.<\/p>\n

Ko naslednje jutro posedamo in se pogovarjamo v dru\u017ebi tkalk preprog in kilimov<\/strong>, za\u010dnem razumevati, zakaj so tako cenjene. Tkalke tedne ali celo mesece tkejo preprogo, v katero dajo svojo du\u0161o. \u010ce se je po\u010dutila veselo, bo preproga sijala v barvah, \u010de je bila \u017ealostna, bo odra\u017eala njeno po\u010dutje s spokojnej\u0161imi barvami in vzorci. Prave umetnine.<\/p>\n\n\n

\n
\"\"<\/figure>\n<\/div>\n\n\n

\u00a0<\/p>\n

Komaj \u010dakam, da se namo\u010dim v sodavem jezeru Van \u2013 najve\u010djem jezeru v Tur\u010diji.<\/strong> Ob\u010dutek imam, da plavam v svilnati vodi, nekako mehko mastni … Kako naj to razlo\u017eim? Zadeva, ki jo je dobesedno potrebno izkusiti na lastni ko\u017ei. Zaradi specifi\u010dnih lastnosti te vode (ki je zgodba zase), v jezeru \u017eivi le ena vrsta ribe inci kefali, neke vrste ciplja. Poskusim jo in ni mi \u017eal.<\/p>\n

Ob poti v neuradno prestolnico tur\u0161kega Kurdistana Diyarbakir postanemo v karavanseraju –<\/strong> postojanki za trgovce na svileni cesti. Pred mano za\u017eivi podoba avanturistov, ki so se po dolgem dnevu hoda v karavanseraj pri\u0161li okrepit, se spo\u010dit in o\u010distit skupaj s svojimi kamelami. Koliko zgodb, dragocenosti in verovanj se je pretakalo tam, ko so si ob ve\u010derih trgovci in popotniki izmenjavali svoje izku\u0161nje s poti. To je bil pravi inkubator fuzij novih idej. \u010caka nas zaslu\u017eena tur\u0161ka kava – da ne bo samo \u010daj – in refleksija preteklih dni ob mostu preko svete reke Tigris.<\/p>\n

Preberite si nadaljevanje zgodbe:\u00a0<\/p>\n

Prvi\u010d je vedno najmo\u010dnej\u0161i\u010d \u2013 4. del >><\/a><\/strong><\/p>\n

Ste zgre\u0161ili prej\u0161nje dele?
Prvi\u010d je vedno najmo\u010dnej\u0161i\u010d \u2013 1. del >><\/strong><\/a>
Prvi\u010d je vedno najmo\u010dnej\u0161i\u010d \u2013 2. del >><\/a><\/strong><\/p>\n

Potovanja po Vzhodni Tur\u010diji >><\/a><\/strong><\/p>\n\n\n

\n
\"\"<\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Fotografije: <\/strong>Daniela \u017dagar, Oskar Savarin in Iztok Mervi\u010d<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Pi\u0161e: Iztok Mervi\u010d Potovanja po Vzhodni Tur\u010diji >> Izredne okoli\u0161\u010dine zahtevajo izredne poteze, zato sem prisluhnil Oskarjevi viziji, da se med prvimi spet podamo na pot. Kam? \u00bbVzhodna Tur\u010dija!\u00ab je rekel Oskar in niti sanjalo se mi ni, kaj to pomeni. Ni dolgo trajalo, da sem sprejel izziv in zna\u0161el sem se v vrtincu nove zgodbe, \u0161e posebej intenzivne in vsebinsko bogate. Iz Brazilije sem priletel v Slovenijo, se vrgel v dero\u010do reko in zaplaval […]<\/p>\n","protected":false},"author":71,"featured_media":30229,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"ngg_post_thumbnail":0,"footnotes":""},"categories":[4,18,25],"tags":[],"class_list":["post-30226","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-agencija-oskar","category-vodniki","category-vzhodna-turcija"],"acf":[],"aioseo_notices":[],"aioseo_head":"\n\t\t\n\t\n\t\n\t\n\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t