{"id":30030,"date":"2021-05-26T11:12:43","date_gmt":"2021-05-26T09:12:43","guid":{"rendered":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/?p=30030"},"modified":"2021-05-26T11:18:22","modified_gmt":"2021-05-26T09:18:22","slug":"doziveti-azori","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/doziveti-azori\/","title":{"rendered":"Do\u017eiveti Azori"},"content":{"rendered":"\n

Pi\u0161e sopotnica Sa\u0161a<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Azori,<\/a> devet vulkanskih otokov sredi Atlantika s slikovito pokrajino in naravo,<\/strong> so bili na mojem potovalnem seznamu \u017ee skoraj deset let. Potem ko smo bili zaradi znanih pandemi\u010dnih razlogov zadnje leto na prisilnem potovalnem postu in so se na dopust v tujino odpravili le redki, je bilo za prvomajske praznike vseeno razpisanih nekaj potovanj z \u00bbzagotovljenim odhodom\u00ab. In to kljub \u0160terovim \u00bbgro\u017enjam\u00ab, da naj ne hodimo v tujino na nenujne poti, \u010de\u0161 da nas Ministrstvo za zunanje zadeve ne bo re\u0161evalo, ko bomo kje obti\u010dali. Marko mi je na vpra\u0161anje, \u010de bi \u0161el za praznike na Azore, brez dalj\u0161ega razmisleka prikimal. Uskladila sva datume, povabila otroka, ki sta naju prijazno zavrnila, se prijavila \u2026 in te\u017eko \u010dakala odhod.<\/p>\n

Agencija Oskar na Azore vabi z obljubo,<\/strong> da ne gre le za raznolike otoke, ampak tudi za raznolike svetove sredi Atlantskega oceana, na katerih stoji najvi\u0161ji vrh Portugalske \u2013 Pico; kjer stotine raztrganih vulkanov in slikovitih jezerc kljubuje hladnemu morju, razpenjenim valovom in mo\u010dnim vetrovom; kjer najdemo \u010drne bazaltne pla\u017ee, tradicionalne vasice in ti\u0161ino. Povsod so nasmejani obrazi doma\u010dinov, ki pravijo, da je potrebno eno \u017eivljenje, da se spozna vse otoke, in \u0161e to je morda premalo. Glavne dejavnosti Azorov so kmetijstvo (vinogradni\u0161tvo), ribi\u0161tvo in turizem, na skupni povr\u0161ini 2.333 kvadratnih kilometrov pa \u017eivi 250 tiso\u010d prebivalcev. Podnebje na Azorih je za tako severno lokacijo zelo blago, zaradi vpliva morja so temperature med letom med 16 in 25 \u00b0 C, odvisno od letnega \u010dasa. Prav tako je na splo\u0161no mokro in obla\u010dno. Arhitektura je v stilu filma 101 dalmatinec, stavbe in ograje so grajene prete\u017eno iz \u010drnih kamnin z belim vezivom.  <\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure><\/div>\n\n\n\n

Potovanje v korona \u010dasih je adrenalinsko v ve\u010d pogledih.<\/strong> Poleg obveznega negativnega PCR testa, ki mora biti v pisni obliki in tujem jeziku, seveda ga je treba narediti \u010dim kasneje, ker velja 72 ur, je potreben poseben obrazec za vstop v Italijo, pa spletna prijava prihoda na Azore, z vsemi osebnimi podatki, kajti ponovno PCR testiranje sledi \u0161esti dan po prihodu. \u010ce bi bil izid tam pozitiven, podalj\u0161ano bivanje na Azorih \u010dasti njihova vlada. Zaradi doma\u010dih omejitev agencija ne sme organizirati skupinskega prevoza. Seveda ta pravila veljajo le do tedaj, ko se spremenijo. Pri pre\u010dkanju treh dr\u017eav in neusklajeni politiki evropskih dr\u017eav glede veljavnosti testov in pravil tranzita je to mnogoplasten problem. Vsem tem izzivom navkljub je bilo na milanski Malpensi tisti petek ob devetih poleg vodi\u010da Senada zbranih 15 popotnikov, \u017eeljnih azorskih treking avantur.<\/p>\n

Kak\u0161nih dodatnih zapletov tam ni bilo.<\/strong> Pokazali smo negativne teste, da so nas spustili na letalo; nato smo \u0161li mimo dodatne kontrole, kjer so hoteli obrazec za prehod Italije, ampak \u010de bi jim pokazala poro\u010dni list, bi ravno tako pri\u0161la skozi. Po dveh poletih, vsak je trajal dve uri in pol, smo preko Lizbone pristali na otoku Faial. Imeli smo adrenalinski prilet, \u0161ele v drugem poskusu smo med vetrom in valovi na kratki pisti uspeli pristati; in to ob spremljavi kri\u010de\u010de Italijanke, sklenjenih rokah bolj poduhovljenih potnikov ter bolj ali manj opazni nervozi ostalih. Aplavz je bil glasen in spontan.<\/p>\n

Po najemu \u0161tirih avtov smo se odpeljali v prestolnico otoka Horto,<\/strong> skozi kapljice ve\u010dernega de\u017eja in ob izraziti dvojni mavrici, ki nas je spremljala vso pot. Noge smo si po celodnevnem potovanju pretegnili ob sprehodu po obmorskem mestu, ve\u010der pa zaklju\u010dili v restavraciji Portugalca, ki je dvakrat obplul svet, in pre\u0161erni nazdravili dejstvu, da smo na dopustu.<\/p>\n\n\n\n

Ena sopotnica je na\u0161o dru\u017ebo<\/strong> \u017ee prvi dan zamenjala za sobo v lokalni bolni\u0161nici, ker si je na jutranjem pohodu po\u0161kodovala koleno. Ostali smo se povzpeli do razgledne panoramske to\u010dke nad Horto, ki le\u017ei med dvema vulkanoma in dvema zalivoma ter zavili na kavo v Peter\u2019s Cafe. Tam nismo sre\u010dali nobenega jadralca, ki bi iskal ali delil koristne informacije za pre\u010dkanje Atlantika, \u010deprav so barviti grafiti na pomolih Horte del rituala pre\u017eivelih jadralcev. Kraj je (bil) namre\u010d pomemben prav zaradi svoje strate\u0161ke lokacije, saj je oddaljen cca 2.600 km od kanadske in 1.800 km od portugalske obale. Tudi prvi telekomunikacijski kabli med Ameriko in Evropo so imeli svoje vozli\u0161\u010de tu, kjer je zdaj mestna pla\u017ea, v\u010dasih pa je bila klavnica kitov. Sledila je vo\u017enja do rta Capelinhos, ki ga je oblikoval izbruh podvodnega ognjenika leta 1957 in otoku dodal nekaj kvadratnih kilometrov novega ozemlja. To turistom prodajajo kot \u00bbnajbolj zahoden in najmlaj\u0161i del Evrope\u00ab. Jaz bi dodala tudi \u00bbnajbolj vetroven\u00ab, saj smo pri sprehodu med vulkanskimi klobu\u010dki po\u0161teno za\u010dutili mo\u010d narave (maske smo si nadeli zaradi peska, ne zaradi covida; son\u010dna o\u010dala pa iz istega razloga, manj zaradi sonca). Ogledali smo si nekdaj delujo\u010di svetilnik, ki ga je zasul vulkanski prah in je preurejen v nazoren muzej, ki prikazuje vulkanske dejavnosti na Azorih. Sledila je \u0161e vo\u017enja proti notranjosti, do osrednje kaldere, ki je vulkanski krater premera dveh kilometrov. Pri\u0161li smo v tako gost oblak, da nismo videli popolnoma ni\u010d, zato smo se odpeljali nazaj proti Horti in ob poti u\u017eivali v pogledih na \u0161tevilne sto\u017ece, vse ostanke vulkanske preteklosti. \u0160e ena lokalna gostilna, \u0161e ena odli\u010dna morska pojedina, tokrat je bilo u\u017eitno tudi vino.<\/p>\n

Zaradi zgodnjega jutranjega trajekta na otok Pico<\/strong> smo v zadrego spravili svoje gostitelje. Dogovorjeni smo bili za zgodnji zajtrk, a ker se nih\u010de ni prikazal, smo si postregli kar sami. Sledila je \u0161e prigoda s Senadovim nahrbtnikom, kot v filmu: pozabil ga je v avtu, ki smo ga prej\u0161nji dan vrnili v izposojevalnico. Medtem ko je telefonsko urejal, kako bi pri\u0161el do njega, je na trajektu, s katerim smo pluli na Pico, Marko opazil ta isti avto. En \u017evi\u017eg in en \u0161print \u2013 in Senad je imel svoj nahrbtnik spet na svojem hrbtu.<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure><\/div>\n\n\n\n

Otok Pico je ime dobil po vulkanu Pico,<\/strong> ki je s svojimi 2.351 metri vi\u0161ine najvi\u0161ji vrh Portugalske. Obiskali smo podzemno jamo, ki je v resnici ve\u010d kilometrski lavin tunel v ohlajeni magmi. Na\u0161 ogled je bil dolg le nekaj sto metrov, vendar je vodi\u010dka vsak lavin zavoj, vsak kapnik in vsak li\u0161aj komentirala s tako strastjo, da je ogled trajal ve\u010d kot eno uro, vklju\u010dno z minuto ti\u0161ine in teme, ko smo ugasnili vsak svojo svetilko (elektri\u010dne razsvetljave ni). Smo pa v jami takoj opazili buteljke, ki jih lokalni pridelovalci starajo v temnem okolju s stalno temperaturo in vlago. Vinogradni\u0161tvo je na otoku vse prej kot preprosto; zaradi magmatskih kamnin, ki so porozne, problem predstavljata tako zemlja kot voda, dodaten izziv pa so vetrovi, zato so nasadi vinske trte za\u0161\u010diteni s kamnitimi ograjami in spadajo v UNESCO-vo kulturno dedi\u0161\u010dino. Njihova prete\u017eno bela vina smo degustirali v lokalni vinski kleti, potem ko smo si prej ogledali muzej vinogradni\u0161tva. Otok nam je postregel tudi z \u00bbdih jemajo\u010do oto\u0161ko transverzalo vulkanskih jezerc\u00ab s pogledi na vrh vulkana Pico. Pobo\u010dje je prekrito z \u017eivo zelenimi pa\u0161niki in vsakodnevno meglico, \u010dudovitimi razgledi na sosednji otok Sao Jorge, na \u0161tevilna jezera med \u0161\u010ditastimi vulkani in na ju\u017eno stran otoka. V najstarej\u0161i vasi Lajes smo obiskali nekdanjo klavnico kitov, saj je bil kitolov za prebivalstvo poleg vinogradni\u0161tva druga najpomembnej\u0161a panoga. Pri tem je sodelovala skoraj vsa vas, vsak je imel svoj vlogo, proces je bil jasno postavljen in je z dana\u0161njega stali\u0161\u010da krut, a dejstvo je, da so oto\u010dani od ne\u010desa morali \u017eiveti. Ubili so enega do dva kita na teden, kar je komaj omembe vredno v primerjavi z masovnimi poboji kitolovk. V muzeju je na ogled pretresljiv dokumentarec iz leta 1970, ki zelo nazorno prikazuje \u017eivljenjski utrip vasi. Kitolov je na Azorih oz. na Portugalskem prepovedan od sredine osemdesetih let prej\u0161njega stoletja, zadnjega kita naj bi ubili leta 1987. Se je pa zato zelo razvila dejavnost opazovanja kitov; tudi tu smo imeli strastno in navdu\u0161eno vodi\u010dko, ki je bila vsa iz sebe, ko smo poleg kitov glava\u010dev, ki so stalni prebivalci azorskega morja, sre\u010dali tudi kita grbavca. V malem zodiaku smo mu sledili ter opazovali njegove \u010dudovito dolge plavuti, poslu\u0161ali njegovo petje ter bili dele\u017eni njegovega pozdrava, ko nam je, prav na na\u0161 zadnji dan, pomahal z repom.   <\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure><\/div>\n\n\n\n

Ko je pri\u0161el na vrsto pohodni dan,<\/strong> smo imeli dve mo\u017enosti: hribovski navdu\u0161enci so osvojili vrh vulkana Pico, od koder se jim je kljub stalno prisotnim oblakom odprl \u010dudovit pogled na krater ter bli\u017enjo in daljno okolico. Ve\u010dina je izbrala treking izlet na sosednji otok Sao Jorge, kjer smo si privo\u0161\u010dili eno od \u0161tevilnih odli\u010dnih in poceni jutranjih kavic. Jutro nam je razvedril lokalni ribi\u010d, ki so mu hla\u010de zadaj zlezle konkretno pod pas, potem pa smo se odpeljali do za\u010detne treking to\u010dke pribli\u017eno 600 metrov nad morjem, od koder smo se skozi bujno rastje spu\u0161\u010dali proti obali in lagunam. Ob poti smo opazovali divji ingver, aloe vero, kano in \u0161tevilne druge rastline ter urejali logistiko za sredino testiranje, kamor so nas po telefonu vabile skrbne koordinatorke cepljenja turistov. Na dobri polovici poti nas je \u010dakalo kosilo, najmehkej\u0161a govedina s krompirjem ali tuna z zelenjavo, \u0161e malo vzpona za bolj\u0161i razgled na razpenjeni ocean, pa turkizno zeleni li\u0161aji za lep\u0161i kontrast na fotkah. Za konec pohodnega dne smo se okopali v morju, v naravnih lavnih bazenih ob slikovitih \u010drnih formacijah. O temperaturi ne bi razpravljali; bilo je po\u017eivljajo\u010de!<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure><\/div>\n\n\n\n

Interni let na otok Sao Miguel je bil miren.<\/strong> Po treh samotnih otokih naj bi tu, na najve\u010djem, vseeno za\u010dutili tudi turisti\u010dni utrip. Ampak smo prileteli v \u00bbprotikoronske ukrepe\u00ab: policijsko uro od 20h do 5h, zaprte lokale, omejeno odprte trgovine. Ve\u010der smo po okusni ve\u010derji pre\u017eiveli v \u0161tudentskem stilu: v hotelskem salonu ob buteljkah iz bli\u017enje trgovine.<\/p>\n

Na severnem del otoka v okolici mesta Ribeira Grande<\/strong> so edine evropske planta\u017ee \u010daja. Ogledali smo si njegovo organsko pridelavo, ga degustirali in nakupili darila za doma\u010de ter se sprehodili med nasadi \u010dajnih grmov. Vra\u010dali smo se skozi gozd japonskih ceder in orja\u0161kih praproti ter ob poti videli ne\u0161tete hortenzije, ki v \u010dasu cvetenja otok pobarvajo v modro. Najlep\u0161a azorska pla\u017ea me ni prepri\u010dala. Valovi so se divje zaganjali v obalo, med njimi so bile posejane robate skalne skulpture \u2013 \u010de te vanje butne val, tako sre\u010danje ne more biti prijetno. Na pla\u017ei so bile posejane nenavadne tvorbe, ki smo jih prepoznali kot portugalske ladjice, izjemno strupeno vrsto meduz, ki so za \u010dloveka lahko usodne. Testiranje v dogovorjenem \u0161otoru ob predpisanem \u010dasu je bilo izvedeno hitro in profesionalno, 15 negativnih rezultatov v \u0161tirih jezikih pa \u0161e isti ve\u010der v na\u0161ih elektronskih nabiralnikih. Vsaj ena tola\u017eba ob dejstvu, da je slovenska vlada Azore isti dan uvrstila na rde\u010do listo.<\/p>\n

Za \u010de\u0161njo na torti dneva je poskrbela divja pla\u017ea ob jezeru Fogo,<\/strong> kamor smo se spustili po eni in dvignili po drugi poti, vmes zmotili mir jate galebov ter ob povratku ob\u010dudovali razgibane kraterske oblike in barvne odtenke oddaljujo\u010dega se jezera. Surferji na bli\u017enji pla\u017ei niso imeli svojega dne.<\/p>\n\n\n\n

\"Azori-<\/figure><\/div>\n\n\n\n

V son\u010dnem dnevu smo se sprehodili po azorski \u00bbdolini sedmerih jezer\u00ab<\/strong> in nadaljevali z naslednjo zbirko slikovitih vulkanskih jezer. Izstopala je razgledna to\u010dka Vista do Rei s peti\u010dnim hotelom, ki je zaradi pomanjkanja turistov propadel le malo po tem, ko je dobil nagrado za najpresti\u017enej\u0161i hotel na Azorih, in s \u010dudovitimi razgledi na ugasli krater Sete Cidades. Tu je bilo veliko zabave ob opazovanju \u0161tirih brezhibno urejenih mladenk, ki so pozirale v nezgre\u0161ljivih pozah za instagram. Ogromni krater ima dve povezani jezeri, od katerih je eno modre in drugo zelene barve. Spustili smo se v njegovo notranjost do vasice ob jezeru in pot nadaljevali do skrajne zahodne to\u010dke otoka Ponta do Escalvado, kjer smo se osve\u017eili v naravnih bazen\u010dkih oceana. Ti so bili zaradi podvodnih geotermalnih virov bistveno toplej\u0161i kot prvi. Skupinsko popoldansko siesto smo si privo\u0161\u010dili na toplih \u010drnih kamninah, za uspavanko je v ozadju poskrbel kar Atlantski ocean. <\/p>\n

Zadnje dejanje azorske izku\u0161nje je potekalo v nekdanji prestolnici Vila Franca do Campo,<\/strong> kjer smo se sre\u010dali s fumarolami in sulfatarami ter obiskali botani\u010dni park Terra Nostra s \u0161tevilni rastlinami z vsega sveta in se okopali v zdravilnih vrelcih sicer precej sumljivega izgleda. Tako kot prvi dan je tudi \u010disto na koncu padlo nekaj de\u017enih kapelj, kar je bil na\u0161 edini de\u017e na otokih, kjer so padavine stalnica.<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure><\/div>\n\n\n\n

Tudi povratek je bil adrenalinski.<\/strong> Zapletlo se je \u017ee pri prvi prijavi na let. Kje so rezultati PCR testov, kje so obrazci? Tokrat druga\u010dni formularji, eni za stevarda in drugi za policaje. Uspe\u0161no smo odslalomirali skozi vsa pravila, izjeme, kontrole in skozi gost de\u017e na Ferneti\u010dih privriskali na son\u010dno stran Alp.<\/p>\n

Azorske vtise bi lahko strnila takole:<\/strong> dneve smo pre\u017eivljali med li\u0161aji in bazaltnimi prodniki, ob bu\u010danju Atlantika in dehtenju divjega ingverja, ob sprehodih po vulkanskih kalderah in ob\u010dudovanju tiso\u010dih odtenkov zelene, da ne omenjam \u0161tevilnih najlep\u0161ih pogledov na najlep\u0161a jezera. Na mizi so bile morske in druge lokalne dobrote ter portugalsko vino. Ekipa je bila simpati\u010dna in urejena, program bogat in zanimiv, vodi\u010d pa enkraten z blagodejnim vplivom v nepredvidljivih razmerah. Azori so za ljubitelje narave in trekinga nepogre\u0161ljiva po\u010ditni\u0161ka destinacija.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Pi\u0161e sopotnica Sa\u0161a Azori, devet vulkanskih otokov sredi Atlantika s slikovito pokrajino in naravo, so bili na mojem potovalnem seznamu \u017ee skoraj deset let. Potem ko smo bili zaradi znanih pandemi\u010dnih razlogov zadnje leto na prisilnem potovalnem postu in so se na dopust v tujino odpravili le redki, je bilo za prvomajske praznike vseeno razpisanih nekaj potovanj z \u00bbzagotovljenim odhodom\u00ab. In to kljub \u0160terovim \u00bbgro\u017enjam\u00ab, da naj ne hodimo v tujino na nenujne poti, \u010de\u0161 […]<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":30032,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"ngg_post_thumbnail":0,"footnotes":""},"categories":[4,291],"tags":[],"class_list":["post-30030","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-agencija-oskar","category-azori"],"acf":[],"aioseo_notices":[],"aioseo_head":"\n\t\t\n\t\n\t\n\t\n\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t