{"id":29534,"date":"2020-09-30T12:27:22","date_gmt":"2020-09-30T10:27:22","guid":{"rendered":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/?p=29534"},"modified":"2020-09-30T12:27:26","modified_gmt":"2020-09-30T10:27:26","slug":"vtisi-iz-dezele-medveda","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/vtisi-iz-dezele-medveda\/","title":{"rendered":"Vtisi iz De\u017eele medveda"},"content":{"rendered":"\n

Sredi septembra sem iz Agencije Oskar<\/strong> prejel klic: \u02ddHej Primo\u017e, te zanima vodenje po de\u017eeli Medveda?\u02dd V trenutku mi je po glavi pri\u010del rojiti cel kup rjavih kosmatincev, ki me radovedno opazujejo na poti nekje v Ko\u010devskih gozdovih. Slede\u010d trenutnemu navdihu sem brez pomi\u0161ljanja pritrdil. \u02ddDobro, v \u010detrtek – \u010dez tri dni – gre\u0161 z nami na uvajalno turo, pripravi se.\u02dd se je glasil odgovor. Besedna zveza v programu \u02ddPogled na bukov PRAGOZD KROKAR v Borovcu\u02dd mi po\u017eene kri po \u017eilah, komaj \u010dakam, da poletim!<\/p>\n

V muzeju suhe robe v Ribnici <\/strong>sem se pri\u010del lo\u010devati od vsakodnevne rutine. Neokrnjen gozd soteske Kadice je moje misli popeljal na obmo\u010dje pragozda Krokar. Ob tem sem ob\u010dutil prijetno vznemirjenje, kot da bi na hrbtu za\u010dutil krila, ki mi prigovarjajo, daj, raz\u0161iri nas, poleti, daj, da za\u010dutimo veter! Na Blo\u0161ki planoti je vodnik Bojan tako do\u017eiveto prepletal zgodbo Martina Krpana z okolico cerkve svetega Urha na Zavrhu, da sem kar \u010dakal, od kod se bo prikazal ta silak. Akademski slikar g. Bo\u017eo Strman – Mi\u0161o nam je na svojem domu postregel kavro, tipi\u010dno notranjsko jed, ki je prav razvajala na\u0161e \u017eelod\u010dke. Muzej Blo\u0161kih smu\u010darjev nas je zgodbami o trdem blo\u0161kem \u017eivljenju dokon\u010dno popeljal z doma\u010dega vsakdana v na\u0161o potovalno zgodbo.<\/p>\n

De\u017eevje naslednjega dne nas med obiskom Cerkni\u0161kega muzeja<\/strong> \u02ddJezero je – jezero nej\u02dd ni motilo. Bli\u017enja cerkev svetega Volbeka obsijana s soncem in dramati\u010dno kuliso izmenjujo\u010dih se pasov obla\u010dnega in jasnega neba je \u010dakala, da se je v meni prebudil fotograf. Ob strmem apnen\u010dastem spustu proti malemu naravnemu mostu v Rakovem \u0160kocjanu smo do\u017eiveli prvi pravi preizkus. Mala de\u017eevna povodenj se je ulila po nas in se kot potok vila prav po na\u0161i poti. Vsem, ki smo presegli samega sebe in pri\u0161li na cilj, so o\u010di \u0161e dolgo, dolgo \u017earele. Kot v posmeh misli, da lep\u0161e \u017ee ne more biti, nam je dih jemala Un\u0161ka Koli\u0161evka, rov, ki so ga Italijanski vojaki v \u010dasu med obema vojnama skopali globoko v \u017eivo skalo. Stapljanja z lokalnim \u017eivljenjem si brez pogostih son\u010dnih ali de\u017eevnih sprehodov nisem ve\u010d znal predstavljati.<\/p>\n

Sledil je nov najlep\u0161i dan na na\u0161em potovanju.<\/strong> Lovska zbirka in polharski muzej v pristavi gradu Sne\u017enik mi zopet burita domi\u0161ljijo o podobi pragozdov. Iz zasanjanosti me predrami najbolj fotogeni\u010den prizor, kar sem jih videl, podoba gradu Sne\u017enik s spodaj le\u017ee\u010dim bajerjem. V naslednjih treh urah smo z obiskom Kri\u017ene jame in nad njo stoje\u010de Kri\u017ene gore povzeli bistvo na\u0161ega potovanja. Podzemni in povr\u0161inski Kras, Kras z obi\u010dajne in s pti\u010dje perspektive. Napovedan petindvajset minutni vzpon po \u0161tevilnih prehojenih kilometrih je vzbujal nekaj dvomov in terjal nekaj napora. Nasmehi in podobe \u010dudenja na obrazih vseh na vrhu pa so jasno dokazovali, da je bila zmaga nad samim seboj ve\u010d kot popla\u010dana. Odprl se je pogled na Javornike, Sne\u017enik, Cerkni\u0161ko in Lo\u0161ko polje, Blo\u0161ko polico ter celo Kamni\u0161ko sedlo, vse z ene to\u010dke.<\/p>\n

Zadnji dan smo skozi skoraj pravi pragozd<\/strong> pripe\u0161a\u010dili do jame Ogenjca, v bli\u017eini katere se je med spomladi leta 1942 nahajala partizanska bolnica. Sledila je vo\u017enja skozi Ko\u010devske gozdove do izhodi\u0161\u010da poti k Taborski jami. Tu se je v istem \u010dasu nahajal del borcev in del \u0161taba Ko\u010devskega odreda, skupaj 13 partizanov. Usoda izdanih in pobitih partizanov na obeh lokacijah je kar za\u017eivela pred mojimi o\u010dmi in nas vse mo\u010dno pretresla. V nadaljevanju nas je vo\u017enja skozi Ko\u010devske gozdove pripeljala do kraja Borovec. Po kraj\u0161em vzponu smo prispeli na sam rob obmo\u010dja pragozda Krokar, kjer veljajo samo zakoni narave, zato \u010dlovek zavestno ostaja zunaj. Tako lepe trenutke \u010dlovek do\u017eivi tako poredko, da ni prav, da jih uni\u010duje z zapletenim globokim modrovanjem. Raje raztrgaj spone, raz\u0161iri krila, poleti in za\u010duti veter!<\/p>\n

Vodnik Primo\u017e<\/strong><\/p>\n\n\n\nngg_shortcode_0_placeholder\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Sredi septembra sem iz Agencije Oskar prejel klic: \u02ddHej Primo\u017e, te zanima vodenje po de\u017eeli Medveda?\u02dd V trenutku mi je po glavi pri\u010del rojiti cel kup rjavih kosmatincev, ki me radovedno opazujejo na poti nekje v Ko\u010devskih gozdovih. Slede\u010d trenutnemu navdihu sem brez pomi\u0161ljanja pritrdil. \u02ddDobro, v \u010detrtek – \u010dez tri dni – gre\u0161 z nami na uvajalno turo, pripravi se.\u02dd se je glasil odgovor. Besedna zveza v programu \u02ddPogled na bukov PRAGOZD KROKAR v […]<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":29535,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"ngg_post_thumbnail":0,"footnotes":""},"categories":[4,213,18],"tags":[],"class_list":["post-29534","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-agencija-oskar","category-slovenija","category-vodniki"],"acf":[],"aioseo_notices":[],"aioseo_head":"\n\t\t\n\t\n\t\n\t\n\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t