Prva je realisti\u010dna, druga je \u0160kotska in tretja, hja tretja je najlep\u0161a.<\/p>\n
Ta je najlep\u0161a in tako raz\u0161irjena, da mnogi verjamejo da je to realisti\u010dna zgodba o Velikanovem nasipu:<\/p>\n\n\n\n
Irska<\/a> je otok.<\/strong> In vsak otok, ki je kaj dal nase, je vedno imel tudi velikane. Na Irskem jih je bilo ve\u010d, a najbolj ambiciozen (in malo tudi o\u0161aben) je bil Finn McCull. Zase je od malega (ko je bil \u0161e majhen velikan) menil, da je najve\u010dji med velikani na celem svetu.<\/em><\/p>\n Ko je odrasel, se je poro\u010dil z velikanko, modro Irko. In \u017eivela sta sre\u010dno \u017eivljenje v vsakdanjem spo\u0161tovanju drug drugega. \u017divela sta na severnem delu otoka, blizu obale, s pogledom na Severno Atlantsko morje. Ko je tako Finn McCull lepega dne hodil po nabre\u017eju z lahkotnimi koraki in bil zelo dobre volje, kar Irci po navadi so, je v daljavi, na drugem bregu videl postavo. Ker imajo velikani tudi velike o\u010di, je lahko jasno razlo\u010dil (\u010deprav ve\u010d kot 30 km dale\u010d) rde\u010delasega in rde\u010debradega, v krilo oble\u010denega mo\u017eakarja. Dlje, ko ga je opazoval, bolj o\u010ditno je bilo, da mu ka\u017ee osle in se mu posmehuje \u010dez o\u017eino iz otoka Islay (tega imena Finn ni poznal). Iz bli\u017enje in daljne okolice je Finn nosil velike skale in jih metal v morje en dan, dva dni, tretji dan je odlomil tako velik del Irske in ga zalu\u010dal v morje, da ga je njegov tsunami zmo\u010dil skoraj do palca na nogi! Mesto od koder je vzel skalo, je zalila voda in danes to vodo Irci imenujejo Lough Neagh in je najve\u010dje irsko jezero, nedale\u010d od Belfasta. Finn je delal naprej, se potil in gojil svojo zamero.<\/em><\/p>\n Ko je bil most postavljen, no pravzaprav je bil nasip, je prespal \u0161e zadnjo no\u010d doma, navsezgodaj pa se je med jutranjimi irskimi meglicami in z vro\u010do jezo podal k nasprotniku. Po treh po\u0161teno velikanskih korakih, je dosegel obalo otoka Islay. Tam ga je \u010dakal strmi klif, ki ga je Finn z lahkoto skoraj presko\u010dil, tako vitalen in velik je bil. Ko pa je pri\u0161el do vrha, je njegov razgled zameglila ogromna mo\u0161ka postava, s hrbtom obrnjena proti Finnu. Po\u010dasi je, z velikim o\u010dmi od presene\u010denja in groze, Finnov pogled potoval od tal, po (zelo) kosmatih nogah, do spodnjega roba volnenega krila, navzgor po krilu, ter \u010dez \u0161iroka ple\u010da do rde\u010dih las. Naprej si ve\u010d ni upal gledati, saj se je zavedel, da je mo\u017eakar ogromen in veliko ve\u010dji od njega samega. Na petah se je bliskovito obrnil, kot bi plesal irski ples (ki so ga tudi velikani na Irskem zelo radi plesali na kri\u017ei\u0161\u010du med vasmi, ob nedeljah) in zdirjal po nasipu nazaj domov.<\/em><\/p>\n Tako se je bal, da je bil doma v samo dveh skokih.<\/em><\/p>\n Takoj za tem, se je obrnil Brendan v krilu. Zdelo se mu je, da je sli\u0161al neko \u010dudno topotanje. Na nasipu je videl mo\u0161kega, ki ga je gledal zadnje dneve, kako stopa po kamenju. Brendan se ni rad obotavljal, najraje je re\u010di re\u0161eval takoj ko so se zgodile in v istem hipu se je odpravil proti Irski.<\/em><\/p>\n\n\n\n Finn je medtem \u017ee dosegel doma\u010do obalo<\/strong> in v paniki vdrl v doma\u010do hi\u0161o, za seboj zaloputnil vrata, jih trikrat zaklenil, da je klju\u010davnica skoraj popustila od ihte in zasopel razlo\u017eil \u017eeni o dogodku. Ni\u010d ni uspel razmi\u0161ljati, bil je popolnoma iz sebe, ko je zasli\u0161al korake, ki so stresali Irsko v njene temelje. Brezglavo je hodil med kuhinjo in vrati, pa nazaj med vrati in kuhinjo. Pa je njegova irska \u017eena rekla: <\/em>\u201cPomiri se, Finn in me ubogaj\u201d. In Finn je naredil kot je predlagala.<\/em><\/p>\n Brandon je medtem dosegel breg,<\/strong> ki ga je od malega opazoval z druge strani morja. Ni\u010d se mu ni mudilo, ker je bil petek in ob petkih velikani nimajo dela, pa tudi ne\u017eno je de\u017eevalo in zato se res ni imelo smisla naprezati. Brez te\u017eav je na\u0161el Finnovo hi\u0161o. Brendonovi udarci so zadoneli na vratih, da jih je skoraj vrglo s te\u010dajev. Finnovi so bili pripravljeni. \u017dena je popravila svoj ogromni predpasnik (ker velikanke ne morejo uporabljati navadnih \u010dlove\u0161kih predpasnikov, bi se vse umazale pri kuhinjskih opravilih), popravila dru\u017einsko sliko na steni kjer so bili prikazani vsi skupaj s Finnom in njunim novorojenim sinom, ter prijazno odprla vrata. Brendon je bil presene\u010den, ko je zagledal \u017eensko. Doma, v vi\u0161avju, jih je videval zelo redko. Pravzaprav nikogar ni videval pogosto, Vi\u0161avje je bilo precej prazno. Popravil si je plisirano krilo (doma so mu rekli kilt) in vstopil v hi\u0161o. Pravzaprav se je moral kar precej skloniti, da je lahko vstopil. Nekateri \u0161e vse do danes trdijo, da se je pravzaprav Brendon moral splaziti po vseh \u0161tirih, da je lahko vstopil v Finnovo hi\u0161o. Kakorkoli, kot veleva bonton med velikani, ga je Finnova \u017eena posedla za mizo, ter mu pripravila \u010daj. Velikani na obeh straneh morja imajo najraj\u0161i temni \u010daj z mlekom in veliko sladkorja. Potem je beseda dala besedo. Najprej o dru\u017eini, pa o vremenu, pa o politiki, pa … in potem se je, po skoraj eni uri Brendon, kon\u010dno spomnil po kaj je pri\u0161el. Zarohnel je in zahteval naj \u017eena pokli\u010de nesramne\u017ea, ki je zgradil nasip in si je drznil stopiti na njegov otok.<\/em><\/p>\n Irka je to pri\u010dakovala.<\/strong> Zelo vljudno in prisr\u010dno, da mu je seglo vse do srca (kot to Irci znajo), je opravi\u010dila mo\u017ea z besedami: <\/em>\u201c\u017dal mi je, gospod Brendan, mojega mo\u017ea trenutno ni doma, lahko pa spoznate njegovega sina<\/em>\u201d. V tem je odgrnila zaveso v sobi, za katero je bila otro\u0161ka posteljica v kateri je le\u017eal (z dudo v ustih in otro\u0161ko kapico na glavi, ter nogami skoraj do tal) nih\u010de drug, kot Finn McCull. Brendan se je malce zmedel … pogledal je <\/em>otroka in dru\u017einsko sliko na steni, pa spet otroka in sliko. Njegovi ogromni mo\u017egani so potrebovali nekaj minut, da je informacija z ene strani pripotovala na drugo stran mo\u017eganov. In ko se je to zgodilo, se je zelo ustra\u0161il. Tako je razmislil Brendan: <\/em>\u201c\u010ce je \u017ee otrok tako velik, kak\u0161en je potem \u0161ele o\u010de!<\/em>\u201d. Z mislijo, ki je \u0161ele dobro vstopala v njegovo desno polovico mo\u017eganov (velikanski mo\u017egani imajo polovici mo\u017eganov zamenjanih), se je v nara\u0161\u010dajo\u010di paniki obrnil in skoraj poru\u0161il hi\u0161o, ko je svoje ogromno \u0161kotsko telo na silo spravil na plano in energi\u010dno pobegnil po nasipu domov. Med potjo je z nogo zbrcal naokoli v morje vse skale za sabo.<\/em><\/p>\n Tako je bilo. Mnogi se s to zgodbo ne strinjajo. Pi\u0161e: vodnica Alja Mravljak Obstajajo tri razli\u010dne zgodbe. O istih kamnih.Prva je realisti\u010dna, druga je \u0160kotska in tretja, hja tretja je najlep\u0161a. Ta je najlep\u0161a in tako raz\u0161irjena, da mnogi verjamejo da je to realisti\u010dna zgodba o Velikanovem nasipu: Irska je otok. In vsak otok, ki je kaj dal nase, je vedno imel tudi velikane. Na Irskem jih je bilo ve\u010d, a najbolj ambiciozen (in malo tudi o\u0161aben) je bil Finn McCull. Zase je od […]<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":29195,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"ngg_post_thumbnail":0,"footnotes":""},"categories":[4,14,18],"tags":[],"class_list":["post-29192","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-agencija-oskar","category-irska","category-vodniki"],"acf":[],"aioseo_notices":[],"aioseo_head":"\n\t\t\n\t\n\t\n\t\n\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t
<\/em>Znerviran je tistega dne od\u0161el domov.
<\/em>Irci so zelo ponosni,<\/strong> zato mu dogodek ni dal miru in naslednji dan se je vrnil na isto obalo in z jezo, ki se je dvigala v njem, pogledal na drugo stran morja. In spet je bil tam isti tip, oble\u010den v krilo (kateri mo\u0161ki pa dandanes sploh nosi krilo?! si je mislil) in tokrat \u0161e bolj predrzen! In jeza je nara\u0161\u010dala in se dvigovala in obljubljala, da bo prestopila Finnove bregove, ko se je v momentu odlo\u010dil. Od\u0161el je domov, povedal \u017eeni o dogodkih in za\u010del z delom.<\/em><\/p>\n![\"\"](\"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/wp-content\/uploads\/sites\/2\/2020\/06\/Irska-velikanov-nasip-1024x682.jpg\")
<\/figure><\/div>\n\n\n\n
<\/em>\u0160kotski Brendon je bil doma in na varnem.
<\/em>Irski Finn je vesel izpljunil dudo in objel svojo \u017eeno.
<\/em>In Irska in \u0160kotska sta ostali nepovezani,<\/strong> tako kot je bilo \u017ee vse od za\u010detka velikan(ov)ske zgodovine.
<\/em>… Na vsakem koncu, pa je ostal del nasipa.
<\/em>Na Irskem mu re\u010demo Velikanov nasip, na \u0160kotskem pa Fingalova jama … <\/em><\/p>\n\n\n\n
Seveda imajo \u0160koti svojo pripoved o obeh velikanih, in znanstveniki geologi spet drugo.
A o tem ve\u010d v \u017eivo, ko bomo potovali tam naokoli.<\/a><\/strong><\/p>\n\n\n\n![\"\"](\"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/wp-content\/uploads\/sites\/2\/2020\/06\/Irska-Giants-Causeway_66490009-1024x1024.jpg\")
<\/figure><\/div>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"