{"id":29126,"date":"2020-06-18T10:05:44","date_gmt":"2020-06-18T08:05:44","guid":{"rendered":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/?p=29126"},"modified":"2020-06-19T13:24:00","modified_gmt":"2020-06-19T11:24:00","slug":"zakaj-na-jakobovo-pot","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/zakaj-na-jakobovo-pot\/","title":{"rendered":"Zakaj na Jakobovo pot?"},"content":{"rendered":"\n

List iz potovalnega dnevnika<\/strong><\/span><\/h3>\n\n\n\n

Pi\u0161e Vesna Selan<\/p>\n\n\n\n

Nekaj dni pred odhodom se je v meni ogla\u0161al mali glasek: \u00bbA res \u017eelim iti? Saj itak sama vsak dan ogromno hodim, \u0161e posebej zadnje leto, res vsak dan, res veliko\u2026 Ampak, a bom zares zmogla tri zaporedne dni 25 km hoje na dan?\u00ab. Pustila sem glasku, naj godrnja po svoje, jaz pa sem spakirala in \u0161la.<\/p>\n

Grem po izku\u0161nje, grem po do\u017eivetja, grem po spoznanja, grem po SOL \u017dIVLJENJA. Kaj me osre\u010duje? Ljubezen in potovanja.<\/strong> Zato se odlo\u010dim ZA! Za prvo Oskarjevo aktivno potovanje za Slovence po Sloveniji. Premiera! Sre\u010damo se na \u017eelezni\u0161ki postaji v Lazah na Planinskem polju. Izku\u0161eni vodniki, prekaljeni sopotniki, zelena narava. Kraji, mimo katerih ponavadi le drvim, dobijo nov pomen. Kaj vse pomeni druga perspektiva!<\/strong> Ista vas je popolnoma druga\u010dna, \u010de jo prehodim, kot \u010de se skoznjo le zapeljem. Usmerjajo nas rumene \u0161koljke, rumene pu\u0161\u010dice na drevesih, table, na\u0161 vodnik prijazni popotnik Maj in duhovni vodja rde\u010de sfere Oskar. Hitro se pove\u017eemo in dihamo kot eno. Prvi dan veselo \u010debljamo, drugi dan pa se preizkusimo v ti\u0161ini.<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure>\n\n\n\n

Hoja v skupini v ti\u0161ini je moje najmo\u010dnej\u0161e do\u017eivetje Jakobove poti. V ti\u0161ini hodimo prvo uro<\/strong>. Glasovi okrog mene postajajo vse mo\u010dnej\u0161i, barve vse bolj intenzivne. \u010cuti se mi ostrijo. Poslu\u0161am \u0161elestenje listov in \u0161umenje trave, zvok kamen\u010dkov pod na\u0161imi stopali, tik-tok pohodnih palic. Zave\u017eem si vezalko, skupina se oddalji – bi raje hodila sama zadaj na repu? Ne. \u017delim biti z njimi, pa \u010deprav smo tiho.<\/strong> Skupina me nadgrajuje. Skupina me ne omejuje. A res? Pa saj se vendar prilagajam skupinskemu tempu. Tudi ritem dihanja je druga\u010den, bolj moj, \u010de hodim sama. Ja ja, \u017ee res, a hoja v skupini v ti\u0161ini je privilegij!<\/strong> Skupaj v ti\u0161ini. Povezani brez besed.<\/p>\n

V ti\u0161ini hodimo drugo uro<\/strong>. Oglasi se moj mali glasek: \u00bbJoj, kaj pa so ti izpu\u0161\u010daji na moji roki? Da le ni kaj nevarnega. Hmmm, kaj bi zdajle jedla? A se ustavim takoj ali malo kasneje? Kam naj grem lulat? Ojoj, spet mi po nogi leze klop, pa saj sem se vendar po\u0161pricala in naj bi mu smrdela! Kje me je na\u0161el, pa ravno mene.\u00ab Vse sorte neprijaznih misli. Niti ene same samcate prijetne. Soo\u010denje s sabo.<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure><\/div>\n\n\n\n

V ti\u0161ini hodimo tretjo uro.<\/strong> Svoje misli zagledam jasno izrisane, kot na platnu pred sabo. Iz o\u010di v o\u010di se soo\u010dim z malim glaskom: kar naprej mi servira stra\u0161ljive misli in skrbi! Prito\u017euje se. Vidi se kot \u017ertev. Ojoj. Presune me. Ah ne, to se meni \u017ee ne more dogajati. Saj sem vendar ozave\u0161\u010deno bitje. To sem \u017ee zdavnaj prerasla, predelala, se pre-pogovarjala! No, iskreno, poglej Vesna, si re\u010dem, to je \u010cLOVE\u0160KO<\/strong>. Ni\u010d zato \u010de se ogla\u0161a. On je mali glasek, jaz pa sem JAZ<\/strong>. Jaz sem tista, ki izbiram, ali mu dam prosto pot, da se skrbi in strahovi razra\u0161\u010dajo in krepijo in me obvladajo ali pa ne. Torej Vesna, jaz nisem ta mali glasek, jaz sem tisto zadaj \u2013 zgoraj \u2013 kjerkoli in karkoli \u017ee, ki se lahko ODLO\u010cIM, kaj vzamem za svoje in v kaj usmerjam svojo pozornost. <\/strong>Le tisto, kamor usmerjam pozornost, lahko raste in se krepi.<\/p>\n

Hoja. Postanek. Hoja. Kosilo. Hoja. <\/strong>Na\u0161 skupinski potovalni ritem je ubran. Skupaj dihamo, skupaj smo. Bli\u017eina skupine je dodana vrednost. Razmi\u0161ljamo o filozofiji hoje, o pomenu romanj neko\u010d in danes, podelimo si modrosti \u017eivljenjskih izku\u0161enj. Spoznavamo zanimivosti krajev, legende in zgodbe. Prisluhnemo skrivni govorici dreves, pogledamo v travo, razveseljuje nas pestrost travni\u0161kih cvetlic. Najdemo celo Ulico Ljubezni!<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure><\/div>\n\n\n\n

Varni smo, za vse je poskrbljeno.<\/strong> Prtljaga pride za nami, spremljevalno vozilo se sem in tja pojavi in nas preseneti, enkrat z zrelimi so\u010dnimi \u010de\u0161njami, drugi\u010d s pristnim kra\u0161kim teranom. Najpomembnej\u0161i pa smo mi, glavni igralci na\u0161e Jakobove poti. Kak\u0161no dobro vzdu\u0161je ustvarjamo!<\/p>\n

Dobila sem, po kar sem pri\u0161la. Zavedla sem se globine sedanjega trenutka, v polno<\/strong>. Prav za\u010dutila sem, kako je v ZDAJ po plasteh, po slojih, nanizano vse tisto, kar je neko\u010d bilo, vse tisto, kar me gradi, vse izku\u0161nje, vsa spoznanja, vse nadgradnje. Tukaj in zdaj, to je vse kar imam in vse kar sem. Zdaj ko sem ponovno razkrinkala mali glasek, imam ve\u010d prostora v svoji notranjosti. Kar nenadoma \u010dutim ve\u010d miru, ve\u010d harmonije v svojem srcu.<\/strong> Sama sebi sem hvale\u017ena, da sem leto nazaj v Gr\u010diji do\u017eivela \u00bbrazsvetljenje\u00ab. Takrat sem namre\u010d za\u010dela z vsakodnevno hojo in zdaj – leto kasneje – vidim, kako zelo sem v formi in kako lahkotno te\u010dejo kilometri.<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure><\/div>\n\n\n\n

Vsi sijo\u010di in svetli smo zaokro\u017eili pot.<\/strong> V Trstu smo bili prva skupina obiskovalcev po karanteni in turisti\u010dnem postu. O, kako so nas bili veseli! Tudi njim so se svetile o\u010dke, ko so nas postregli s kavico in sladoledom. Ja, \u017eivljenje ima to neverjetno sposobnost, da samo sebe obnavlja. Po vsakem de\u017eju posije sonce, vmes pa nas razveseljuje mavrica.<\/p>\n

\u0160li smo po celem svetu, da bi pri\u0161li DOMOV<\/strong>. Obdobje #ostanidoma rojeva zgodbe #oskardoma. Izjemno. Tudi doma se lahkotno soo\u010dam sama s sabo. Tudi doma z veliko \u017elico zajemam potovalna do\u017eivetja. Sebe vendarle nesem s seboj, kamorkoli grem.<\/p>\n

Zato je Jakobova pot<\/a> prava izbira.<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure><\/div>\n\n\n\n\n\n\n
\n

Kaj sta izku\u0161nja in do\u017eivetje?<\/strong><\/span><\/h3>\n

Izku\u0161nja in do\u017eivetje sta smisel \u017eivljenja.<\/span>
Izku\u0161nja in do\u017eivetje sta nekaj, kar se zgodi samo meni.<\/span>
Z do\u017eivetji presegam sebe in svoje omejitve. 
“Oskarizem”<\/strong><\/span>
<\/span><\/p>\n<\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n

 <\/p>\n\n\n\n

Vse Jakobove poti najdete<\/span> TUKAJ.<\/a><\/strong><\/span><\/h4>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

List iz potovalnega dnevnika Pi\u0161e Vesna Selan Nekaj dni pred odhodom se je v meni ogla\u0161al mali glasek: \u00bbA res \u017eelim iti? Saj itak sama vsak dan ogromno hodim, \u0161e posebej zadnje leto, res vsak dan, res veliko\u2026 Ampak, a bom zares zmogla tri zaporedne dni 25 km hoje na dan?\u00ab. Pustila sem glasku, naj godrnja po svoje, jaz pa sem spakirala in \u0161la. Grem po izku\u0161nje, grem po do\u017eivetja, grem po spoznanja, grem po […]<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":29138,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"ngg_post_thumbnail":0,"footnotes":""},"categories":[213,18],"tags":[],"class_list":["post-29126","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-slovenija","category-vodniki"],"acf":[],"aioseo_notices":[],"aioseo_head":"\n\t\t\n\t\n\t\n\t\n\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t