{"id":28802,"date":"2020-04-29T13:06:56","date_gmt":"2020-04-29T11:06:56","guid":{"rendered":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/?p=28802"},"modified":"2025-05-28T14:05:25","modified_gmt":"2025-05-28T12:05:25","slug":"peru-med-potomci-inkov","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/peru-med-potomci-inkov\/","title":{"rendered":"Peru – Med potomci Inkov"},"content":{"rendered":"\n

Pi\u0161e: sopotnik Marjan Ko\u017eelj<\/p>\n\n\n

\n
\"\"<\/figure>\n<\/div>\n\n\n
    \n
  1. dan LJUBLJANA \u2013 MADRID \u2013 LIMA.<\/strong>\u00a0
    Zbor v Ljubljani in prevoz do letali\u0161\u010da v Benetkah, od koder preko Madrida poletimo do Lime. Po pristanku ureditev obmejnih formalnosti, prevoz do hotela in namestitev. No\u010ditev.\u00a0(letalo, H)<\/li>\n
  2. dan LIMA \u2013 PARACAS.<\/strong>\u00a0
    Zajtrk. Dopoldan obi\u0161\u010demo muzej predkolumbovske umetnosti Larco.\u00a0Impresivna zgradba v kolonialnem stilu iz 18. stoletja je v zasebni lasti in hrani 45.000 predmetov predkolumbovskih kultur, ki pri\u010dajo o razvoju razli\u010dnih civilizacij na ozemlju dana\u0161njega Peruja. Popoldan se odpeljemo proti obmorskemu Paracas-u. No\u010ditev.\u00a0(H, Z) Starej\u0161i od 60 let imajo cenej\u0161o vstopnino (30 namesto 35 sol)!<\/li>\n<\/ol>\n\n\n
    \n
    \"zz-2-Muzej-Larco-odprt-9-22-ure\"
    Muzej Larco, odprt 9.-22. ure<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

    Museo Larco je leta 1926 ustanovil Rafael Larco Hoyle, pionir perujske arheologije, v njem pa je fascinantna zbirka predkolumbovske umetnosti, sestavljena iz okoli 45.000 predmetov. Museo Larco, ki je ume\u0161\u010den v dvorec iz 18. stoletja in obkro\u017een s \u010dudovitimi vrtovi, je prostor, ki spodbuja in navdihuje, kjer je mogo\u010de u\u017eivati \u200b\u200bin izvedeti ve\u010d o fascinantni zgodovini starodavnega Peruja. Dovoljeno je fotografiranje brez fle\u0161a.<\/p>\n\n\n

    \n
    \"\"<\/figure>\n<\/div>\n\n\n
    \"\"
    Obiskovalci se lahko sprehodijo med policami, ki vsebujejo 30.000 katalo\u0161kih anti\u010dnih lon\u010darskih predmetov. \/\nVelika zbirka predkolumbovske eroti\u010dne umetnosti ponuja izjemno edinstveno perspektivo starodavne perujske seksualnosti.<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n

    Kak\u0161nih 150 km ju\u017eno od Lime le\u017ei ob cesti imenovani Panamericana (cesti, ki povezuje Aljasko z Ognjeno zemljo) majhna ribi\u0161ka vas Paracas. Tu si je perujska elita uredila bogate hi\u0161e, kjer pre\u017eivlja konce tedna. Tu pa je tudi izhodi\u0161\u010de za obisk naravnega rezervata Paracas. Rezervat je izrazito oblikovan polotok, ve\u010dinoma grajen iz soli, ki se ka\u017ee kot nedotaknjena pu\u0161\u010dava. Rde\u010de pla\u017ee, bele pla\u017ee in visoki klifi nudijo veliko mo\u017enosti za sprehode. Najve\u010djo znamenitost, skalno tvorbo v obliki katedrale, je \u017eal 15. avgusta 2007 po\u0161kodoval potres.<\/p>\n\n\n

    \n
    \"\"
    Paracas<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n
      \n
    1. dan PARACAS \u2013 ISLAS BALLESTAS \u2013 NAZCA.\u00a0
      <\/strong>Zajtrk. Odpravimo se na izlet s \u010dolnom okoli oto\u010dja Ballestas, kjer ima zato\u010di\u0161\u010de veliko \u0161tevilo \u017eivalskih vrst: od pti\u010dev do morskih levov, celo pingvini se najdejo vmes. Nekateri to oto\u010dje z razlogom imenujejo tudi mali Galapagos. Popoldan se odpeljemo do Huacachine – oaze z jezercem, ki se skriva sredi visokih sipin. Za dopla\u010dilo se lahko zapeljemo z buggyji po sipinah in se preizkusimo v deskanju po drobnem pu\u0161\u010davskem pesku. Lahko pa se zgolj v miru sprehodimo okoli jezerca in po bli\u017enjih sipinah. V ve\u010dernih urah prispemo v Nazco, kraj z najve\u010djo uganko na svetu. No\u010ditev.\u00a0(H, Z, izlet z ladjico)<\/li>\n<\/ol>\n\n\n
      \n
      \"Morski
      Morski levi<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

      Oto\u010dje Ballestes imenujejo tudi mali Galapagos. Le nekaj kilometrov od obale Paracasa je na skalnatih otokih na\u0161lo \u017eivljenski prostor neverjetno \u0161tevilo \u017eivali: galebi, strmoglavci, kormorani, morski levi, \u017eelve ter celo pingvini. Od mno\u017eice pti\u010dev so skale popolnoma bele, polne dragocenega guana, najbolj\u0161ega gnojila na svetu, zaradi katerega je Peru skoraj za\u010del vojno s \u010cilom. Oto\u010dje so pred nekaj leti za\u0161\u010ditili, tako si ga lahko ogledamo le v jutranjih urah s \u010dolna.<\/p>\n\n\n

      \n
      \"Oto\u010dje
      Oto\u010dje Ballestes<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

      Huacachina<\/strong> je vas, zgrajena okoli majhne oaze in obdana s pe\u0161\u010denimi sipinami na jugozahodu Peruja. Od mesta Ica (v okro\u017eju Ica) je oddaljena pribli\u017eno 5 km. Oaza je bila predstavljena s sliko na zadnji strani bankovca za 50 novih sol leta 1991. Huacachina ima pribli\u017eno 100 prebivalcev, \u010deprav vsako leto gosti ve\u010d deset tiso\u010d turistov.<\/p>\n

      V pravi pravcati pu\u0161\u010davi se nahaja oaza z jezerom ter palmami.\u00a0Kot v pravljici.\u00a0Oaza velja za raj med popotniki iz vseh koncev sveta. Mo\u017eno je deskanje po sipinah, vo\u017enja z buggy-ji, veslanje po jezeru,\u2026 Na ulicah v oazi lahko najamete desko, se povzpnete na 200 m visoko sipino in se po njej spustite. Vo\u017enja z buggy-ji je prav tako zelo razburljiva, saj gre za zelo\u00a0adrenalinsko vo\u017enjo po pu\u0161\u010davskih sipinah.\u00a0Legenda pravi, da je oaza nastala, ko je mladi lovec tam med kopanjem zalotil lepo princeso. Ta je pred njim pobegnila, za seboj pa pustila bazen vode, iz katerega je kasneje nastala laguna.<\/p>\n\n\n

      \n
      \"Huacachina\"<\/figure>\n<\/div>\n\n\n
        \n
      1. dan NAZCA \u2013 AREQUIPA.\u00a0
        <\/strong>Zajtrk. Kdo je izrisal skrivnostne \u010drte v pu\u0161\u010davi ni ve\u010d skrivnost. Prav tako ni skrivnost kdaj. \u0160e vedno pa ostaja skrivnost zakaj, saj so liki in \u010drte vidni le iz zraka. Je morda ljudstvo Nazca znalo pred slabimi dva tiso\u010d leti \u017ee leteti? Po \u017eelji (dopla\u010dilo 110 EUR) si privo\u0161\u010dimo polet z letalom nad skrivnostnimi slikami in \u010drtami, z razglednega stolpa pa si od bli\u017ee pogledamo dva izmed likov: drevo in roke. Prosto popoldne izkoristimo za po\u010ditek. Zve\u010der se vkrcamo na udoben spalni avtobus, sledi no\u010dna vo\u017enja do Arequipe.\u00a0(spalni bus, Z).<\/li>\n<\/ol>\n\n\n
        \n
        \"Nazca
        Nazca \/ kondor (134 m)<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

        NAZCA (400 pr. n. \u0161t. – 100 n. \u0161t.): ju\u017eno od polotoka Paracas so pripadniki ljudstva Nazca<\/strong> obdelovali obalni pas zemlje in \u010dastili vzporeden panteon bogov narave. Razvili so brezhibne spretnosti v lon\u010darstvu, tkanju in zlatarstvu. Znani pa ostajajo predvsem po orja\u0161kih figurah, ki so jih narisali v pu\u0161\u010davi. Te risbe \u0161e danes ostajajo ena najve\u010djih arheolo\u0161kih skrivnosti.<\/p>\n

        Med obalo Tihega oceana in verigo Andov se razteza od \u010dilske meje na jugu pa do glavnega mesta Lime in naprej suh, pu\u0161\u010davski pas, ki ozeleni le tam, kjer se kak\u0161na reka prebije z Andov do morja. Hladni Humboldtovi tokovi in visoke gore so tukaj ustvarili vremensko klimo, ki je botrovala eni najbolj suhih pu\u0161\u010dav na svetu. Sredi te suhe pokrajine se je \u017ee pred 2.500 leti naselilo ljudstvo Nazca, ki se je pre\u017eivljalo z lovom ter ribolovom in nabiranjem \u0161koljk v dokaj oddaljenem morju. Poznali so umetnost tkanja in izdelovanja izredno prefinjene keramike. Svoj pe\u010dat pa je ljudstvo Nazca pustilo z liki in \u010drtami, ki jih je vrisalo v povr\u0161je pu\u0161\u010dave in ki \u0161e vedno burijo domi\u0161ljijo ter zastavljajo mnoga vpra\u0161anja. Nazca je v zadnjem desetletju iz zanikrne vasi postala pravo malo mesto, ki \u017eivi s pu\u0161\u010davskimi liki in s turisti, ki si s celega sveta prihajajo ogledati najve\u010djo uganko na svetu.<\/p>\n

        Nazca – Andrej Grum,\u00a019.02.2013<\/p>\n

        Prav zgodaj zjutraj (\u0161e dobro, da se zaradi \u010dasovne razlike kar sami zbujamo okoli petih) smo se odpravili na panoramski polet \u010dez pu\u0161\u010davo Nazca. Polet v lahkem \u0161estsede\u017enem letalu<\/strong> (140 $) je trajal kake pol ure in videli smo lepo pu\u0161\u010davsko pokrajino, prepredeno z oazami, namakalnimi kanali, golimi hribi. Ampak samo zaradi tega ne bi \u0161li “afne guncat” s takimi malimi letali – tja gor so nas zvabili predniki dana\u0161njih pilotov, ki so \u017ee skoraj dva tiso\u010d let nazaj v ravna pu\u0161\u010davska tla “vrezali” na stotine geoglifov v obliki ogromnih \u010drt, geometrijskih likov in nenavadnih upodobitev okoli\u0161kih \u017eivali. Fascinantno je \u017ee samo to, kako so lahko v taki suhi pokrajini sploh pre\u017eiveli; kako in predvsem zakaj so risali te like, ki jih lahko vidi\u0161 le iz zraka, pa je bilo sploh vpra\u0161anje, ki nas je begalo \u0161e cel dan, ko smo se vozili po spektakularni pu\u0161\u010davski pokrajini proti Arequipi. No, saj se tudi vse sorte znanstveniki \u017ee desetletja ukvarjajo s temi vpra\u0161anji.<\/p>\n

        Nekatere teorije se ukvarjajo z verskimi vpra\u0161anji, po drugih naj bi \u0161lo za astrolo\u0161ke karte, najbolj hecna pa je Danikenova (Erich von D\u00e4niken, 1935-), ki je tako povsod videl predvsem vesoljce. No, pot do Arequipe je bila zelo dolga, tako da smo te teme lahko dolgo premlevali, \u010das pa nam je kraj\u0161ala tudi ena izmed najlep\u0161ih pokrajin sveta, kjer se pe\u0161\u010dene sipine spustijo prav do morja, kjer silovit veter pometa pesek po cesti in kle\u0161e v skale bizarne erozijske oblike in kjer se modrina Pacifika kon\u010da v ble\u0161\u010de\u010de belih penah valov, ki butajo ob \u010dudovite pla\u017ee. Kak\u0161en\u00a0dan!<\/p>\n\n\n

        \n
        \"13-Geoglifi-so-pribli\u017eno-razporejeni-po-\u010drti-50-km-ki-povezuje-mesti-Nazca-in-Palpa-v-regiji-Ica.\"
        Geoglifi so pribli\u017eno razporejeni po \u010drti 50 km, ki povezuje mesti Nazca in Palpa, v regiji Ica.<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n
          \n
        1. dan AREQUIPA.\u00a0
          <\/strong>V zgodnjih jutranjih urah prispemo v Arequipo,<\/strong> belo mesto. Dr\u017eava v dr\u017eavi. Samooklicana republika in najlep\u0161e perujsko kolonialno mesto. Po osve\u017eitvi in zajtrku obi\u0161\u010demo Samostan svete Katarine.<\/strong> Barvite hi\u0161e in ulice, vrtovi ter dvori\u0161\u010da dajejo samostanu ob\u010dutek mesta v mestu; zgodba, ki se je odvijala za temi zidovi, pa nam razkrije, kak\u0161no je bilo \u017eivljenje evropskih pri\u0161lekov pred slabimi petsto leti. In to ne samo znotraj zidov samostana. V bli\u017enjem muzeju Museo Santuarios Andinos<\/strong> (odprt 9.-18. ure) obi\u0161\u010demo Juanito, inkovsko izbrano deklico,<\/strong> ki so jo pred ve\u010d kot pol tiso\u010dletja Inki pospremili na 6.288 m visoki vulkan Ampato in jo podarili bogovom v zameno za njihovo naklonjenost. Popoldne izkoristimo za pohajanje po Arequipi. Morda se odpravite na tr\u017enico, morda po trgovinah, ali pa zgolj posedate na najlep\u0161em trgu v Ju\u017eni Ameriki in u\u017eivate. No\u010ditev.\u00a0(H, Z)<\/li>\n<\/ol>\n\n\n
          \n
          \"\"<\/figure>\n<\/div>\n\n\n

          Mesto Arequipa<\/strong> na zahodni strani Andov kljub nadmorski vi\u0161ini 2.200 m le\u017ei \u017ee skoraj povsem v ni\u017eini in od tod je do oceana le \u0161e dobra ura vo\u017enje. Pomembnej\u0161e naselje je tu nastalo v \u010dasu Inkov, ko je Mayta Capac tod hodil s svojo vojsko in dejal: \u00bbAre guipay\u00ab, kar pomeni \u00bbDa, ostani\u00ab. Danes je to hitro rasto\u010de mesto in po\u010dasi se bli\u017ea svojemu prvemu milijonu prebivalcev. Arequipa je belo, univerzitetno, \u0161pansko mesto. Te\u017enje Arequipe po odcepitvi od mati\u010dnega Peruja so velike in marsikje na ulici lahko kupite ‘Arekipenski’ potni list.<\/p>\n

          Sredi mesta najdemo prekrasen osrednji trg s fontano in palmami, ki slovi kot najlep\u0161i trg v Peruju. Na severnem delu ga zapira mogo\u010dna katedrala, ki z zasne\u017eenim vulkanom Mistijem v ozadju tvori nepozaben pogled.<\/p>\n\n\n

          \n
          \"Arequipa
          Arequipa in vulkan Misti<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n
          \n
          \"Arequipa\"<\/figure>\n<\/div>\n\n\n

          Uro\u0161 Samard\u017eija,\u00a027.07.2013: Sino\u010di smo prispeli v Arequipo, drugo najve\u010dje mesto Peruja. Po urah in urah vo\u017enje po pu\u0161\u010davi ob obali Tihega Oceana, ki jo prekinjajo le zelene oaze ob izlivih andskih rek, smo zavili proti notranjosti in se povzpeli na nadmorsko vi\u0161ino 2.400 m. Tu se sredi pu\u0161\u010dave in mogo\u010dnih vulkanskih sto\u017ecev pojavi zeleni raj ob reki Chili. Pred skoraj 600-leti se je tu s svojo odpravo mudil tudi inkovski vladar Mayta Capac in ko so ga vojskovodje vpra\u0161ali, ali bodo ostali malo tu, je baje rekel: “Are quipay!” Ostanimo tu! In tudi mi smo ostali dve no\u010di. V prelepi oazi pod vulkanom Misti (5.822 mnm) le\u017ei danes prelepa kolonialna Arequipa. Med ve\u010djimi znamenitosti spadata Samostan Sv. Cataline, pravo mesto znotraj mesta in muzej, v katerem hranijo popolnoma ohranjeno truplo inkovke deklice, ki je bila \u017ertvovana na vrhu \u0161esttiso\u010daka Ampata (6.288 m, spe\u010di stratovulkan) pred skoraj 600 leti.<\/p>\n

            \n
          1. dan AREQUIPA \u2013 CHIVAY.\u00a0<\/strong>
            Poslovimo se od belega mesta in nadaljujemo z vo\u017enjo proti kanjonu Colca.<\/strong> Pot nas vodi skozi pravo andsko pampo, okra\u0161eno z visokimi vulkani in prostranstvi, polnimi lam in vikunj.<\/strong> Kmalu se povzpnemo na najvi\u0161jo to\u010dko na na\u0161i poti, na kar 4.910 metrov visoki prelaz Mirador de los Andes<\/strong> (4.910 m), razgledi\u0161\u010de sredi vulkanov: Chucura (5.360 m), Hualca Hualca (6.025 m), Sabancaya (5.976 m, zadnji izbruh leta 2017), Ampato (6.288 m) in Misti (5.822 m). Popoldan prispemo v kanjon Colca, ki nas o\u010dara s \u010dudovito panoramo, slikovita pokrajina je kot krpanka barvitih polj in teras. No\u010ditev.\u00a0(H, Z)<\/li>\n<\/ol>\n\n\n
            \n
            \"Mirador
            Mirador Alto Lagunillas na 4.413 m \/ Mirador de los Andes na 4.910 m<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n
            \n
            \"vikunje
            Vikunje v nacionalnem rezervatu Salinas in Aguada Blanca \/ vikunja je upodobljena v dr\u017eavnem grbu Peruja<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

            Vikunja\u00a0(znanstveno ime<\/a> Vicugna vicugna) je ju\u017enoameri\u0161ki<\/a>\u00a0predstavnik dru\u017eine\u00a0kamel<\/a>, ki \u017eivi na visokogorskih\u00a0travnikih<\/a>\u00a0osrednjih\u00a0Andov<\/a>, podobno kot sorodni\u00a0gvanako<\/a>. Je mnogo gracilnej\u0161a od gvanaka in najmanj\u0161i predstavnik ju\u017enoameri\u0161kih kamel, odrasle \u017eivali dose\u017eejo slab meter ple\u010dne vi\u0161ine in te\u017eo 45-55 kg. Dlaka je dvobarvna, po hrbtni strani cimetaste barve, po trebu\u0161ni pa bela. Pod vratom je v\u010dasih dlaka dalj\u0161a. Podobno kot ostali sorodniki se parijo sezonsko, samice postanejo spolno zrele v drugem letu \u017eivljenja. Tropi so dveh vrst: skupine samcev in dru\u017einske skupnosti z vodilnim samcem, nekaj samicami in mladi\u010di, mlaj\u0161imi od enega leta. Dru\u017einske skupnosti branijo svoje teritorije pred vsiljivci. \u017de pred stoletji so vikunje slovele po izredno fini volni, iz katere so domorodci delali najmehkej\u0161o tkanino. V \u010dasu\u00a0Inkovskega imperija<\/a>\u00a0so jih aktivno varovali, tako da so v Andih \u017eivele ve\u010dmilijonske\u00a0populacije<\/a>\u00a0teh \u017eivali. Lovili so jih le na tri leta in ve\u010dino \u017eivali le postrigli ter izpustili. Ravnovesje se je poru\u0161ilo, ko so obmo\u010dje zavzeli \u0161panski konkvistadorji, takrat se je za\u010dela populacija manj\u0161ati, \u0161e bolj intenzivno pa z vzponom mednarodne trgovine v za\u010detku 20. stoletja, ko je bilo povpra\u0161evanje po mehkem krznu izredno veliko.\u00a0Zaradi pretiranega lova je do 1960-tih let ostalo le \u0161e nekaj tiso\u010d vikunj, vrsta je bila tik pred\u00a0izumrtjem<\/a>, nato pa so andske dr\u017eave sprejele varstveno konvencijo. Populacija si je opomogla, tako da od leta 2008 po kriterijih\u00a0Svetovne zveze za varstvo narave<\/a>\u00a0ne velja ve\u010d za ogro\u017eeno. Kljub temu jo ogro\u017eajo krivolov, izguba\u00a0habitatov<\/a>\u00a0zaradi intenzifikacije\u00a0\u017eivinoreje<\/a>\u00a0in onesna\u017eevanje, tveganje pa predstavljajo tudi globalne\u00a0spremembe podnebja<\/a>.<\/p>\n\n\n

            \n
            \"Lame\"<\/figure>\n<\/div>\n\n\n

            L\u00e1ma\u00a0(znanstveno ime<\/a>\u00a0Lama glama) je\u00a0ju\u017enoameri\u0161ka<\/a>\u00a0predstavnica\u00a0kamel<\/a>, ki so jo\u00a0udoma\u010dila<\/a>\u00a0andska<\/a>\u00a0ljudstva \u017ee v predkolumbovskem obdobju ter jo \u0161e danes uporabljajo za meso, volno in kot tovorno \u017eival. Lama je sorodnik\u00a0velbloda<\/a>. \u017divi na veliki nadmorski vi\u0161ini, v goratih predelih severozahodne\u00a0Ju\u017ene Amerike<\/a>. Iz njene\u00a0dlake<\/a>\u00a0tudi predejo\u00a0volno<\/a>, vendar je za to primernej\u0161a volna manj\u0161e alpake. Lama lahko zraste do 120\u00a0cm ple\u010dne vi\u0161ine. Podobna je\u00a0kozi<\/a>\u00a0ali\u00a0ovci<\/a>. Na za\u010detku so lame \u017eivele v\u00a0Severni Ameriki<\/a>, a so se nato zaradi klimatskih sprememb preselile v Ju\u017eno Ameriko, kjer so raz\u0161irjene \u0161e danes. Po karakterju so lame \u017ee naravno socializirane in se ne bojijo\u00a0\u010dloveka<\/a>\u00a0ter lahko z njim celo sobivajo. V primeru izzivanja je njena najve\u010dja zna\u010dilnost, po kateri je znana, pljuvanje. Parjenje poteka na le\u017ee\u010d na\u010din, ki je za tovrstne vrste \u017eivali precej nenavaden, in traja 23-30 minut. \u010ce je parjenje uspe\u0161no, lama zanosi in brejost traja pribli\u017eno 10-12 mesecev.<\/p>\n\n\n\n

              \n
            1. dan CHIVAY \u2013 CRUZ DEL CONDOR \u2013 PUNO.\u00a0
              <\/strong>Zajtrk. Kanjon Colca<\/strong> velja s svojimi dobrimi 3.000 m za enega najglobljih kanjonov na svetu. Fantasti\u010dna pokrajina barvitih polj, prepredenih s terasami. Doma\u010dini v barvitih no\u0161ah in z zna\u010dilnimi klobuki. Mimo slikovitih vasi se odpeljemo nad strmimi bregovi kanjona do razgledi\u0161\u010da imenovanega Cruz del Condor.<\/strong> V pe\u010dinah pod kri\u017eem gnezdi nekaj deset kondorjev, izjemnih \u00a0jadralcev. \u010ce nam bodo bogovi in vreme naklonjeni, bomo pri\u010da neverjetni predstavi teh, za Inke svetih \u017eivali. Najprej drobne pike globoko pod nami se po\u010dasi dvigajo, dokler nas ne preletijo tako reko\u010d iz o\u010di v o\u010di. Mogo\u010dno! Pesem El Condor Pasa \u0161ele sedaj dobi pravi pomen. Za kosilo se ustavimo v mestu Chivay,<\/strong> upravnem sredi\u0161\u010du kanjona Colca, potem pa se vrnemo na v\u010deraj\u0161njih 4.910 m in nadaljujemo pot po sanjavi samotni pokrajini proti jezeru Titikaka. V Puno prispemo v ve\u010dernih urah. No\u010ditev.\u00a0(H, Z)<\/li>\n<\/ol>\n\n\n
              \n
              \"Kanjon-Colca\"
              Kanjon Colca<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

              Perujci trdijo, da imajo najgloblji kanjon na svetu. Gre za\u00a0kanjon Colca v Andih, ki pa je za nas, obiskovalce, najbolj atraktiven zaradi\u00a0kondorjev\u00a0in ne toliko zaradi njegove globine. Kondorji so najve\u010dje lete\u010de ptice na svetu, saj\u00a0premer njihovih kril meri tudi 3 m. Ob reki Colca se razteza okoli 100 km dolg kanjon, globok 1.000-3.400 m. Ena sama neokrnjena narava vse vprek. Le na nekaterih bolje dostopnih mestih je mo\u010d opaziti terasaste nasade, ki so v obratovanju \u0161e iz inkovskih \u010dasov.<\/p>\n\n\n

              \n
              \"Kanjon<\/figure>\n<\/div>\n\n\n

              Do kanjona Colca vodi iz Arequipe slikovita pot, ki nas prek pobo\u010dij \u0161esttiso\u010daka Chachani<\/strong> (6.057 m) pripelje na visoko planoto narodnega rezervata Salinas y Aguada Blanca,<\/strong> kjer se po planjavah pasejo vitke vikunje. Pot se potem dvigne visoko v ugasel vulkanski krater in \u0161e naprej na njegov rob, vse do nadmorske vi\u0161ine 4.900 m. Ko se na drugi strani spustimo navzdol, globoko pod seboj zagledamo mestece Chivay<\/strong> in reko Colca, ki nekaj kilometrov ni\u017ee tvori enega najglobljih kanjonov na svetu. Reka Colca je tu med vulkanom Mismi na eni strani in Ampatom na drugi izdolbla 3.191 m globoko sotesko. V gornjem delu barvite rodovitne doline sta svoj \u017eivljenjski prostor na\u0161li ljudstvi Collao in Cabana, nekaj deset kilometrov ni\u017ee pa svoj mir mogo\u010dni in skrivnostni kondorji.<\/p>\n\n\n

              \n
              \"Inkov
              Inkov most v bli\u017eini mesta Chivay<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

              Chivay\u00a0s 5.000 prebivalci je mesto v dolini reke Colca, glavno mesto\u00a0pokrajine\u00a0Caylloma<\/a>\u00a0v\u00a0regiji\u00a0Arequipa<\/a>.\u00a0Nahaja se na nadmorski vi\u0161ini 3.635 m.\u00a0Mesto ima osrednji trg in tr\u017enico.\u00a010 km proti vzhodu in 1.500 m nad mestecem le\u017ei\u00a0izvor obsidiana Chivay<\/a>. Termalni vrelci se nahajajo 3 km od mesta;\u00a0zgrajenih je bilo ve\u010d ogrevanih bazenov.\u00a0Kamniti most “Inca” pre\u010dka sotesko reke severno od mesta.\u00a0Mesto je priljubljeno postajali\u0161\u010de turistov, ki obi\u0161\u010dejo Condor Cross oziroma Cruz Del Condor, kjer je nekaj kilometrov navzdol ob reki mogo\u010de videti kondorje, ki lovijo toplotne zra\u010dne mase.<\/p>\n\n\n

              \n
              \"cerkev
              cerkev \/ Tempelj Santiago Apostol de Caporaque \/ mestna tr\u017enica<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n
                \n
              1. dan PUNO \u2013 jezero TITIKAKA \u2013 \u010doln do otoka UROS in TAQUILE.\u00a0Zajtrk.
                <\/strong>Titikaka velja s svojimi\u00a03.810 mnv za najvi\u0161je plovno jezero na svetu. S \u010dolnom se zapeljemo do slamnatih plavajo\u010dih otokov Uros. Doma\u010dini jih \u017ee tiso\u010dletje gradijo iz trsja, ki raste v plitvinah tega jezera. Neko\u010d so otoki zanje predstavljali varnost pred plemeni s celine, zdaj pa jim vse bolj predstavljajo ekonomsko varnost, nam pa enega najbolj neverjetnih bivalnih okolij. Nadaljujemo do pravega\u00a0otoka Taquile, kjer va\u0161\u010dani strogo nadzirajo obisk turistov in s tem ohranjajo pristnost va\u0161kega \u017eivljenja. Na otoku ni hotelov, zato prespimo pri gostoljubnih doma\u010dinih. \u010caka nas prijeten ve\u010der s staroselci. A tu kopalnice ne pri\u010dakujte. Ve\u010derja in no\u010ditev.\u00a0(P, ZKV)<\/li>\n<\/ol>\n\n\n
                \n
                \"Iz
                Iz Puna na plavajo\u010de otoke Uros<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

                Puno<\/strong> je edino ve\u010dje mesto na perujski strani jezera. S 128.637 prebivalci (2017) sodi med manj\u0161a perujska mesta, a \u0161tevilo prebivalcev zaradi priseljevanja s pode\u017eelja vztrajno raste. Priseljenci v urbanem \u017eivljenju vidijo izhod iz rev\u0161\u010dine predvsem na ra\u010dun \u010drne trgovine z izdelki, ki jih tihotapijo preko jezera. V Peruju so tako najbolj za\u017eeleni bolivijsko meso, sladkor in listi koke, v Boliviji pa predvsem tehni\u010dni izdelki<\/p>\n

                Sredi Altiplana, nekje na sredini med Perujem in Bolivijo le\u017ei na nadmorski vi\u0161ini 3.812 m jezero Titikaka,<\/strong> ki velja za najvi\u0161je le\u017ee\u010de plovno jezero na svetu. S svojo povr\u0161ino 8.372 km2<\/sup> (veliko za dve petini Slovenij) je drugo najve\u010dje jezero v Ju\u017eni Ameriki, takoj za venezuelskim Maracaibom. Med doma\u010dini je dolgo veljalo izro\u010dilo, da je jezero brez dna, v 1970. letih pa so s sodobnimi merjenji ugotovili, da jezero sicer ima dno in da je njegova najve\u010dja globina zavidljivih 284 m. Podnebje je dokaj suho in hladno. Srednja letna temperatura ob jezeru Titikaka je 12 \u00b0C. Najhladneje je junija in julija, ko je na ju\u017eni polobli zima. Zaradi geografske lege in reliefa je zrak na Altiplanu izredno \u010dist, zato so tu razgledi neverjetni. Svetloba je ostra in jasna, zato ni \u010dudno, da so Inki prav v teh krajih za\u010deli \u010dastiti Boga Sonca. V visokogorskem soncu je gladina videti kot velikansko zrcalo, na katerem se odsevajo mogo\u010dni, s snegom pokriti \u0161esttiso\u010daki gorske verige Kordiljere Real. Zaradi temnih oblakov, ki obdajajo bli\u017enje gore, in zaradi mo\u010dnega slepe\u010dega sonca na Altiplanu je ob jezeru Titikaka nenavadna, skrivnostna svetloba. Indijanci verujejo, da je inkovska civilizacija nastala prav ob obalah tega jezera, kjer je prejela mo\u010d od Sonca. Tudi druge visoko razvite predinkovske kulture so verovale, da je njihovo najvi\u0161je bo\u017eanstvo Virako\u010da, bog in stvarnik vsega, vstal prav iz globin jezera Titikaka. Jezero, ki si lastita Peru in Bolivija, je odigralo pomembno vlogo v zgodovini \u0161tevilnih ju\u017enoameri\u0161kih ljudstev. Predinkovska kultura Tiwanaku je verovala, da njihovo bo\u017eanstvo Viracocha prihaja iz globin Titikake. Tudi Inki so verjeli, da se je njihov prvi predstavnik Inka Manco Capac, na \u017eeljo boga sonca Intija, rodil prav iz jezera. Jezero Titikaka je ledvi\u010daste oblike in zapolnjuje dve kotanji: v ve\u010dji le\u017ei jezero Chucuito, ki sega do globine 284 m, v manj\u0161i pa je jezero po imenu Hui\u00f1aimarca. Slednje je plitvej\u0161e in z jezerom Chucuito povezano preko 800 m \u0161iroke o\u017eine Tiquina. Jezero polni 25 ledeni\u0161kih rek, med njimi pa so najpomembnej\u0161e Ramis, Coata, Ilave in Huancan\u00e9. Son\u010dno sevanje je zaradi velike nadmorske vi\u0161ine izredno mo\u010dno. Kar 90 % iztoka predstavlja izhlapevanje, preostalo pa odte\u010de kot reka Desaguadero. Tako v Boliviji kot tudi v Peruju je jezero pomembna turisti\u010dna to\u010dka za doma\u010dine in tujce. \u0160e posebej je to izrazito v Boliviji, kjer obala jezera predstavlja nadomestilo za pacifi\u0161ko obalo, ki jo je dr\u017eava leta 1882 izgubila v \u00bbsolitrni vojni\u00ab proti \u010cilu.\u00a0<\/p>\n

                Ob obalah jezera Titikaka so pred stoletji \u017eiveli Indijanci plemena Uros,<\/strong> ki so jih ostala plemena rada ogro\u017eala in ropala. V iskanju varnosti so se zatekli na samo gladino jezera. Tu so iz totore – trsti\u010dja, ki raste v plitvinah jezera, za\u010deli sestavljati plavajo\u010de plo\u0161\u010dadi. Ko je bila plo\u0161\u010dad dovolj debela in mo\u010dna, da je lahko nosila par ljudi, so se z njo odmaknili od obale jezera, poiskali miren del, kjer so se usidrali v jezersko dno in tu v miru lovili znamenite mavri\u010dne jezerske postrvi. Trstje totora igra v \u017eivljenju jezerskih prebivalcev pomembno vlogo. Iz trstja razen otokov gradijo tudi preproste hi\u0161ke in \u010dolne. In \u010de je ulov rib slab, lahko totoro uporabijo tudi za prehrano. Danes nevarnosti sovra\u017enih plemen ni ve\u010d in po nekaterih razlagah je tudi pleme Uros \u017ee pred desetletji izumrlo. Kljub temu je v plitvinah jezera blizu mesta Puno \u0161e sedaj naseljenih okoli \u0161tirideset plavajo\u010dih otokov, kjer \u017eivijo doma\u010dini. Pred nekaj leti so na enem od otoku postavili celo \u0161olo.<\/p>\n

                Dve do tri ure plovbe proti sredini jezera Titikaka se pred nami poka\u017eeta dva prava otoka: Taquile in Amantani, ki sta neko\u010d oba pripadala inkovskemu imperiju. Taquile so v \u010dasu kolonizacije \u0160panci uporabljali za oddih, neke vrste haciendo, v \u010dasu neodvisnosti pa je perujska dr\u017eava imela na otoku zapore. V tradicionalna obla\u010dila odeti oto\u010dani so uspeli tudi danes obdr\u017eati mo\u010d nad upravljanjem otoka. Na otoku ne dovolijo gradi hotelov, restavracij in trgovin. \u010ce \u017eelite prespati, vas z veseljem vzamejo pod streho, kjer vam tudi kaj okusnega skuhajo. Danes na otoku dolgem pribli\u017eno 6 km in \u0161irokem okoli 2 km \u017eivi nekaj manj kot 2.000 doma\u010dinov. Pre\u017eivljajo se s kmetijstvom in turizmom in prodajo pletenin, ki jih pletejo izklju\u010dno mo\u0161ki.<\/p>\n

                Poleg plavajo\u010dih otokov turisti radi obi\u0161\u010dejo tudi perujska otoka Taquile<\/strong> in Amantani. Otok Taquile je poseljen \u017ee od inkovskih \u010dasov, o \u010demer pri\u010dajo \u0161tevilne poljedelske terase in arheolo\u0161ki ostanki. Poti, ki prepredajo otok, ponujajo \u010dudovite poglede na temnomodro jezero in bolivijsko gorovje Kordiljere Real. Ke\u010duansko govore\u010di prebivalci so znani predvsem po kakovostnih pletenih izdelkih, njihova tradicionalna obla\u010dila pa slovijo kot ena najlep\u0161ih v Peruju. Posebnost otoka so mo\u0161ki, ki nosijo pal\u010dkom podobne kape, ki si jih spletejo sami. Medtem ko \u017eenske kuhajo, obdelujejo poljedelske terase in perejo perilo, mo\u0161ki v skupinah po 2 ali 3 posedajo po \u0161tevilnih \u0161karpah in ob pogovoru pletejo kape. Barva kape sporo\u010da zakonski stan kot tudi status osebe, ki jo nosi. Kape samskih mo\u0161kih so bele, poro\u010denih pa rde\u010de barve. Podobno velja tudi za \u017eenska obla\u010dila. Samska \u017eenska okrog pasu nosi zavezane velike volnene cofe, pri poro\u010denih \u017eenskah so cofi manj\u0161i. In \u010de vas zanima, s \u010dim mo\u0161ki osvojijo srce svoje ljubljene osebe, je odgovor: velik radio. \u00bbKaj ti bo mp3 predvajalnik ali iPod, sedaj so popularne ogromne Aiwe. Ve\u010dji kot je, ve\u010d \u0161ans ima\u0161!\u00ab nam je na koncu \u0161e zaupal na\u0161 vodi\u010d.<\/p>\n\n\n

                \n
                \"otok
                otok Taquile<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n
                  \n
                1. dan TAQUILE \u2013 PUNO \u2013 CUSCO.\u00a0
                  <\/strong>Zgodnji zajtrk in slovo od doma\u010dinov, saj na jezeru \u017ee \u010daka barka, ki nas bo odpeljala nazaj na obalo mesta Puno. Nadaljujemo vo\u017enjo po Altiplanu – prekrasni visoki andski planoti.\u00a0Pot nas vodi med samotnimi indijanskimi vasmi, prostranimi pa\u0161niki, v ozadju pa kraljujejo mogo\u010dni \u0161esttiso\u010daki. Altiplano je bilo neko\u010d davno morje, od katerega pa je ostalo le jezero Titikaka in pa neskon\u010dna planota, polna sonca in visokogorske svetlobe. Prav ni\u010d \u010dudnega ni, da so ravno tod Inki pri\u010deli \u010dastiti Intija, boga Sonca. Med potjo si bomo pogledali \u0161e predinkovski Sillustani,<\/strong> ki le\u017ei na planoti nad tihim jezerom Umayo<\/strong> in ki nas napolni s prav posebno energijo.\u00a0Ve\u010derni prihod v Cusco (UNESCO). Mesto, ki so ga pred dobrimi petsto leti zgradili Inki, nas navdu\u0161i s svojo arhitekturo, ki je krasna me\u0161anica monumentalne inkovske gradnje in prefinjene \u0161panske kolonialne arhitekture. No\u010ditev.\u00a0(H, Z)<\/li>\n<\/ol>\n\n\n\n
                  \"najvi\u0161ja
                  Najvi\u0161ja Chullpa – \u010dulpa Sillustani iz \u010dasa Inkov, visoka pribli\u017eno 12 m<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n

                  Dobrih 30 km od jezera Titikaka le\u017eijo nad jezercem Umayo nenavadni kamniti okrogli stolpi, imenovani \u010dulpe. V njih so \u017ee v \u010dasu pred Inki pripadniki ljudstva Collao pokopavali svoje umrle sve\u010denike. Danes so grobnice izropane, kljub temu pa prostor odseva posebno mo\u010d.<\/p>\n\n\n

                  \n
                  \"Chullpa
                  Chullpa iz \u010dasa Tiwanaku<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n
                  \n
                  \"29-Jezero-Umayo\"
                  Jezero Umayo (\u0161pansko: Laguna Umayo) je jezero v okro\u017eju Atuncolla v perujski pokrajini Puno. Grobi\u0161\u010de Sillustani je blizu obale jezera. Jezero se nahaja na nadmorski vi\u0161ini 3.844 m in je dolgo pribli\u017eno 8 km in \u0161iroko 3 km.<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

                  Inti – bog Sonca je na Zemljo poslal svojega otroka Manco C\u00e1pac<\/a>-a in mamo Occlo. Kjerkoli sta po\u010divala, tam sta v zemljo zapi\u010dila zlato palico. In tam kjer je segla najgloblje, naj bi postavili glavno mesto Son\u010dnega cesarstva. Tako je bila izbrana 3.400 m visoko v Andih le\u017ee\u010da rodovitna dolina. Tu so postavili mesto Cuzco,<\/strong> ali (kot so ga imenovali Inki) Popek sveta. Inki so tu postavili svoje najlep\u0161e in najpomembnej\u0161e pala\u010de, od tod so vladali sinovi Sonca. Ko so leta 1533 \u0160panci zasedli mesto, so ve\u010dino sveti\u0161\u010d in pala\u010d izropali in poru\u0161ili, popolnemu uni\u010denju prelepega mesta pa so se odpovedali. Na temeljih inkovskih pala\u010d so postavili cerkve in samostane. Arhitekturna zna\u010dilnost Cuzca so postale \u0161panske kolonialne zgradbe, z razpoznavnimi indijanskimi stilnimi elementi. \u010ceprav je Lima \u017ee pred pol tiso\u010dletja prevzela vlogo glavnega mesta, pa Cuzco ostaja zgodovinska in kulturna prestolnica de\u017eele. Cuzco ponavadi popotniku predstavlja prvi stik z Indijanci in inkovsko kulturo, seveda pa tudi s soroche-jem: te\u017eavami z veliko nadmorsko vi\u0161ino. Cuzco le\u017ei na nadmorski vi\u0161ini 3.400 m.<\/p>\n

                  Cusco je mesto, polno zgodovine, hkrati pa tudi glavna izhodi\u0161\u010dna to\u010dka za odhod v eno najbolj znanih gorstev sveta, Ande. Danes je mesto sicer \u017ee modernizirano, a je v njem kljub temu mo\u010d zaznati prepletanje z zgodovino.\u00a0Inkovska civilizacija je svoj vi\u0161ek dosegla v 14. stoletju, a le kak\u0161nih sto let kasneje tragi\u010dni konec pod \u0161panskimi napadalci. Za Inki je ostalo mnogo zanimivosti, ki si jih danes ogleduje ves svet. In prav tako mnogo cest, ki so \u0161e danes v uporabi.<\/p>\n

                    \n
                  1. dan CUSCO.\u00a0<\/strong>
                    Zajtrk. Sedaj smo \u017ee dobro aklimatizirani, zato se pe\u0161 odpravimo do pribli\u017eno uro oddaljene inkovske trdnjave Sacsayhuaman,<\/strong> ki le\u017ei kak\u0161nih 200 vi\u0161inskih metrov nad mestom. Mogo\u010dni inkovski zidovi nas prvi\u010d soo\u010dijo z vpra\u0161anjem, ki si ga bomo na poti zastavili \u0161e ve\u010dkrat: Kako jim je uspelo zgraditi tako veli\u010dastne zgradbe, \u010deprav niso poznali ne \u017eeleza in ne kolesa na osi? Sprehod med kamnitimi bloki nas popelje 500 let nazaj med skrivnostne obrede te neverjetne civilizacije. Z vrha nad trdnjavo pogledamo \u0161e na Cusco<\/strong> s pti\u010dje perspektive, potem pa se vrnemo na glavni mestni trg Plaza de Armas,<\/strong> ki ga krasita veli\u010dastna stolnica in filigranska Jezuitska cerkev.<\/strong> Obisk stolnice nam razodene \u0161e drugo zgodbo, tisto o \u0161panskem osvajanju inkovskega kraljestva in o mo\u010di katoli\u0161ke cerkve, seznani pa nas tudi z eno najpomembnej\u0161ih ju\u017enoameri\u0161kih umetnostnih smeri – cuscensko slikarsko \u0161olo. Nedale\u010d od glavnega trga vstopimo \u0161e v glavne inkovske templje, imenovane Coricancha<\/strong> \/ Qoricancha, ki po natan\u010dnosti gradnje mejijo na popolnost. Tukaj je bil za Inke \u201cpopek sveta\u201d in od tod so se njihovi sve\u010deniki obra\u010dali k bogovom. Kak\u0161no urico, ki nas \u0161e lo\u010di do no\u010di, izkoristimo za spoznavanje s perujsko kulinariko in doma\u010do obrtjo. No\u010ditev.\u00a0(H, Z)<\/li>\n<\/ol>\n\n\n
                    \n
                    \"trdnjava<\/figure>\n<\/div>\n\n\n

                    2 km zunaj sredi\u0161\u010da mesta Cuzco le\u017ei ena najbolj osupljivih gradbenih mojstrovin Inkov, trdnjava Sacsayhuaman.<\/strong> Med leti 1440 in 1532 so Inki postavili tri vzporedne terasaste cikcakaste zidove. Posamezni kamniti bloki so visoki po 5 m in so sestavljeni do 18 m visoko, najte\u017eji bloki pa tehtajo ve\u010d kot 100 t. Po nekaterih tolma\u010denjih je bil Cuzco zgrajen v obliki pume, cikcakasti zidovi trdnjave pa so predstavljali pumine zobe. Na tem mestu so Inki leta 1536 bojevali eno zadnjih bitk proti \u0160pancem. Danes je ohranjenega le okoli petina celotnega nekdanjega kompleksa.<\/p>\n\n\n

                    \n
                    \"Plaza
                    Plaza de Armas – levo katedrala Catedral del Cusco, desno jezuitska cerkev Iglesia de la Compa\u00f1\u00eda de Jes\u00fas<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n
                    \"\"<\/figure>\n\n\n\n

                    V dnu kotline in v srcu mesta Cuzca le\u017ei osrednji trg Plaza de Armas. Tu so \u0160panci na temeljih pala\u010de osmega Inke – Viracoche postavili mogo\u010dno katedralo. Z gradnjo so pri\u010deli leta 1560, zaradi mnogih potresov pa se je gradnja zavlekla za skoraj sto let. Katedrala je bila posve\u010dena leta 1654, oba 33 m visoka zvonika pa so dokon\u010dali pet let pozneje. Ko so v mesto leta 1571 pri\u0161li jezuiti, so \u017eeleli zgradi lep\u0161o cerkev. Njihova, leta 1668 dokon\u010dana cerkev La Compania de Jesus, z izredno bogato notranjo opremo velja za najlep\u0161o cerkev v Cuzcu, verjetno pa tudi v celotnem Peruju.<\/p>\n\n\n

                    \n
                    \"Tempelj<\/figure>\n<\/div>\n\n\n

                    Okoli leta 1400 so Inki zgradili Tempelj Sonca oz. Coricancho,<\/strong> ki je predstavljal osrednji inkovski tempelj, center sveta in center vesolja. Tu so vsako leto 24. junija ob \u010dasu zimskega solsticija pripravili veliko slavje. V ni\u0161e templjev so postavili v bogato vezena obla\u010dila odete mumije svojih umrlih Son\u010dnih bogov, na vrt pa zlate kipe bojevnikov, \u017eivali in rastlin. Po zasedbi mesta in kraljestva so \u0160panci brez sramu na temeljih Sveti\u0161\u010da Sonca postavili cerkev in samostan svetega Dominika. Danes tempelj in samostan predstavljata zanimivo me\u0161anico inkovske arhitekture in \u0161panskega kolonialnega sloga.<\/p>\n

                      \n
                    1. dan CUSCO \u2013 PISAC \u2013 URUBAMBA.\u00a0<\/strong>
                      Zajtrk. Za tri dni (dve no\u010di) zapu\u0161\u010damo Cusco, kamor se bomo sicer \u0161e vrnili, a le za eno kratko no\u010d. Odpeljemo se do inkovskega sveti\u0161\u010da Quenco,<\/strong> kjer se sprehodimo skozi kratek labirint, ki sta ga narava in Inki izklesali v veliko monolitno skalo. Sredi veli\u010dastne andske narave obi\u0161\u010demo najprej zaveti\u0161\u010de za tako ali druga\u010de ogro\u017eene \u017eivali, seznanimo pa se tudi z vsemi \u0161tirimi andskimi sorodniki kamel: lamo, alpako, vikunjo in gvanakom. Kmalu se globoko pod nami odpre barvita Valle Sagrado,<\/strong> oziroma Sveta dolina z mestecem Pisac, ki se pona\u0161a z najbolj \u017eivopisno tr\u017enico v Peruju. A pred tem nas \u010daka \u0161e sprehod po inkovskih ru\u0161evinah,<\/strong> ki bdijo visoko nad Pisacom. Udobna steza nas vodi med inkovskimi zgradbami na razgledi\u0161\u010de, kjer se pod nami odpre neverjeten pogled na bli\u017enjo pokrajino. Popoldan nas \u010daka udobna vo\u017enja po rodovitni Sveti dolini, polni staroselskih vasi, pred ve\u010derom pa \u0161e sprehod med bazen\u010dki bli\u017enjih solin Maras.<\/strong> Dan zaklju\u010dimo v mestu Urubamba,<\/strong> ki je dobilo ime po istoimenski reki. No\u010ditev.\u00a0(H, Z)<\/li>\n<\/ol>\n\n\n
                      \n
                      \"Inkovsko
                      Inkovsko sveti\u0161\u010da Quenco<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n\n
                      \n
                      \"Sveta
                      Sveta dolina \/ P’isaqa \/ Urubamba<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

                      Samo 35 km stran od Cusca in 600 m ni\u017ee le\u017ei ena najbolj rodovitnih perujskih dolin Valle Sagrado<\/strong> oziroma Sveta dolina. Po sredini doline \u017eivahno te\u010de reka Vilcanota, ki malo ni\u017ee dobi novo ime, Urubamba. Do kraja Ollantaytambo se na obe strani reke raztezajo polja koruze, krompirja, koke in kinue (inkovski ri\u017e). Za Ollantaytambom pa se dolina zapre in tu ostane prostor samo \u0161e za divjo reko in \u017eeleznico, ki si utirata pot proti Machu Picchuju.<\/p>\n\n\n

                      \n
                      \"Soline
                      Soline Maras<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

                      V solinah v Andih nas je pri\u010dakal zelo nenavaden sprehod. Med\u00a0ve\u010d sto bazen\u010dki, s pomo\u010djo katerih se doma\u010dini pre\u017eivljajo, se je mo\u010d sprehajati. Skromen dobi\u010dek, ki ga doma\u010dini dobijo od pridelane soli, je pogosto vse, kar imajo. Soline Maras,<\/strong> kot so jih poimenovali, so ene najbolj slikovitih solin sveta.\u00a0Soline so nastale iz majhnega poto\u010dka, ki te\u010de s hriba.\u00a0Poto\u010dek, ki vsebuje veliko soli, so uporabljala \u017ee predinkovska ljudstva. Delo v solinah je izredno te\u017eko. Poleg ledeno mrzle vode, te\u017ekega dostopa do bazen\u010dkov, doma\u010dini vse delo opravljajo ro\u010dno. Torej tudi no\u0161enje te\u017ekih vre\u010d, polnih soli. Pridelava in prodaja soli je urejena po na\u010delu zadruge. Vso sol se lahko kupuje le znotraj zadruge, vsi lastniki solin pa sol lahko prodajajo prav tako samo zadrugi, ki nato sol prodaja dalje. Ena dru\u017eina ima v lasti enega do ve\u010d bazen\u010dkov.<\/p>\n

                      Urubamba<\/strong>\u00a0(\u00bbravno zemlji\u0161\u010de pajkov\u00ab) je majhno mesto v\u00a0Peruju<\/a>, ki se nahaja v bli\u017eini\u00a0reke<\/a>\u00a0Urubambe<\/a>\u00a0pod zasne\u017eeno goro\u00a0Chic\u00f3n<\/a>.\u00a0Urubamba, ki se nahaja eno uro od\u00a0Cusca<\/a>, je najve\u010dje mesto v\u00a0Sveti dolini<\/a>.\u00a0Nahaja se tudi v bli\u017eini \u0161tevilnih pomembnih razvalin\u00a0inkovskega cesarstva<\/a>, vklju\u010dno z\u00a0Machu Picchujem<\/a>.\u00a0Raztreseni ostanki inkovske pala\u010de Quispiguanca<\/a>\u00a0so znotraj mesta.\u00a0Ker se Urubamba nahaja v visokogorju Peruja, je dobro lokacijo, da se aklimatizirate na vi\u0161ino in prepre\u010dite\u00a0vi\u0161insko bolezen<\/a>. V mestu obstaja priljubljena tr\u017enica, ki prodaja sve\u017ee sadje in zelenjavo, pa tudi vr\u010de, ponve in druge predmete.\u00a0Tr\u017enica turistom ne nudi lokalno proizvedenih obla\u010dil ali okraskov iz\u00a0alpake<\/a>.<\/p>\n

                        \n
                      1. dan URUBAMBA \u2013 OLLANTAYTAMBO \u2013 vlak v AGUAS CALIENTES.\u00a0<\/strong>
                        Po zajtrku se odpeljemo v najlep\u0161e ohranjeno inkovsko vas, Ollantaytambo.<\/strong> Dobrih dvesto stopnic nas pripelje na vrh Son\u010devega sveti\u0161\u010da<\/strong>. Kako so Inki sem gor spravili vse te ogromne kamnite bloke, \u010de mi \u0161e sami sebe komaj? Po sprehodu se v vasici okrep\u010damo s kokinim \u010dajem, potem pa se odpravimo na \u017eelezni\u0161ko postajo, kjer nas \u017ee \u010daka verjetno najbolj slaven vlak na svetu. Dolina se po\u010dasi zo\u017ei in kmalu ostane prostora samo \u0161e za divjo reko Urubambo<\/strong> in spretno speljano \u017eelezni\u0161ko progo. Okoli nas so vse bolj strmi bregovi, rastje pa vedno bolj podobno tistemu iz de\u017eevnega gozda. Po uri in pol se znajdemo v mestecu Aguas Calientes,<\/strong> ki si je z vso muko izborilo svoj prostor v ozki kotanji med skoraj navpi\u010dnimi bregovi zelenih hribov. Popoldan pre\u017eivimo v mestecu in u\u017eivamo v njegovem \u017eivahnem utripu. Morda nas premami kopanje v toplih izvirih, po katerih je kraj tudi dobil ime. No\u010ditev.\u00a0(H, Z) Aquas Calientes, ki velja nekako za glavno izhodi\u0161\u010de na Machu Picchu, velja za eno najdra\u017ejih mest Peruja!<\/em><\/li>\n<\/ol>\n\n\n
                        \n
                        \"\"<\/figure>\n<\/div>\n\n
                        \n
                        \"vasica
                        Vasica Ollantaytambo<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

                        Tam, kjer se dolina zapre, le\u017ei pristna vasica Ollantaytambo,<\/strong> nad njo pa \u017ee od dale\u010d vidne ru\u0161evine inkovske trdnjave. Vas je dobila ime po inkovskem vojskovodji Ollanti. Tu je leta 1536 Manco Inca slavil eno najve\u010djih zmag nad \u0160panci, ko je mnogo bolje oboro\u017eeno \u0161pansko vojsko premagal z zvija\u010do: ko so \u0160panci oblegali trdnjavo, je Manco Inca dal podreti v naprej pripravljene jezove in voda je odplavila \u0161panske konjenike. A tudi ta zmaga \u017eal ni ustavila \u0160pancev v njihovem uni\u010devalnem pohodu.<\/p>\n\n\n

                        \n
                        \"zz-38-Ollantaytambo-Son\u010devo-sveti\u0161\u010de-divja-reka-Urubamba-Aguas-Calientes\"
                        Ollantaytambo – Son\u010devo sveti\u0161\u010de \/ divja reka Urubamba \/ Aguas Calientes<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

                        Do vasi Aguas Calientes<\/strong> nas lahko pripelje samo \u017eeleznica. V\u010dasih so vas imenovali Machu Picchu Pueblo, danes pa se zaradi toplih vrelcev nad vasjo vse pogosteje pojavlja z imenom Aguas Calientes. Vas je prijetno izhodi\u0161\u010de za obisk bli\u017enjega skrivnostnega Machu Picchuja.<\/p>\n

                          \n
                        1. dan AGUAS CALIENTES \u2013 MACHU PICCHU \u2013 vlak proti CUSCU.\u00a0
                          <\/strong>Zajtrk. Zelo zgodaj smo \u017ee na poti proti najlep\u0161emu kraju na svetu.\u00a0Ko se umikajo jutranje meglice, je \u017ee tako skrivnostni Machu Picchu<\/strong> (UNESCO) \u0161e za odtenek bolj \u010daroben. Ni skrivnost, kdaj in kako je mesto nastalo, \u0161e vedno pa ostaja skrivnost, \u010demu je bilo namenjeno. So tod bivali tisti najpomembnej\u0161i sve\u010deniki? So morda v mestu bivale device Sonca? Je bil to neke vrste u\u010dni center? Kakorkoli \u017ee, dejstvo je, da ga \u0160panci niso nikoli odkrili in da sedaj stoji pred nami v vsej svoji lepoti. Ta dan si bomo kar najve\u010d lepot vzeli zase. Sprehajali se bomo med ru\u0161evinami sveti\u0161\u010d ter posedali in u\u017eivali v neverjetnih razgledih. Najbolj neutrudni se bomo po tlakovani inkovski poti povzpeli \u0161e na bli\u017enja Son\u010deva vrata<\/strong> (na slikah). V \u010dasu kosila se bomo vrnili v Aguas Calientes in nato z vlakom\u00a0proti nam \u017ee znanemu Cuscu. No\u010ditev.\u00a0 (vlak, H, Z)<\/li>\n<\/ol>\n\n\n
                          \n
                          \"Son\u010deva<\/figure>\n<\/div>\n\n\n

                          Vrste hi\u0161 brez streh, travnate terase, na katerih se pasejo lame in alpake, zadaj nepogre\u0161ljiva znamenita gora, spodaj v dolini divja reka, od koder se sli\u0161i zvok tradicionalnega vlaka, vse naokoli mno\u017eica strmih in bujno poraslih gora, vi\u0161je celo pobeljene s snegom,\u2026 to so lepote, ki se ji te\u017eko opi\u0161e z besedami. O samem enkratnem mestu pa \u0161e vedno ostaja cev kup neznank.<\/p>\n

                          Ko so \u0160panci leta 1533 umorili velikega Inka Atahualpo, naj bi pe\u0161\u010dica pomembnih Inkov pobrala svoje zaklade in se z njimi umaknila v Selvo, podro\u010dje med Andi in amazonskim de\u017eevnim gozdom. Tu naj bi zgradili mesto po imenu Vilcabamba in \u017eiveli naprej svoje inkovsko \u017eivljenje. V za\u010detku 20. stoletja je na ameri\u0161ki univerzi Yale deloval Hiram Bingham, docent za latinskoameri\u0161ko zgodovino. Med prebiranjem \u0161panskih arhivov je naletel na zapise \u0161panskega kronista Garcilassa de la Vege o Vilcabambi, zadnjem zato\u010di\u0161\u010du Inkov. Raziskovalna sla in pohlep sta Binghama gnala v Peru. Sledil je toku reke Urubamba in v majhni dolini sredi strmih gora naletel na ‘campesina’ Melchorja Artega. Ta je vedel, da se v te\u017eko dostopnih hribih nad reko skrivajo ru\u0161evine inkovskega mesta. Naslednje jutro, 24. julija 1911 je kmet s svojim malim sinom Pablitom odpeljal Binghama po strmih pobo\u010djih proti sedlu pod goro, ki so ji doma\u010dini imenovali Machu Picchu,<\/strong> oziroma \u00bbStari vrh\u00ab. V sedlu med Starim vrhom in nasprotno goro Huayna Picchu, oziroma \u00bbMladi vrh\u00ab, je Bingham zagledal neverjeten prizor: z grmovjem prera\u0161\u010deno in deloma poru\u0161eno mesto, grajeno v skladnih terasah in postavljeno na osupljivo lepem mestu. Ameri\u0161ki raziskovalec je takoj vedel, da ni na\u0161el Vilcabambe, vedel pa je tudi, da pred njim verjetno le\u017ei eno najve\u010djih arheolo\u0161kih odkritij sploh. Po poznej\u0161ih raziskavah arheologov je bilo ugotovljeno, da je bilo mesto zgrajeno v obdobju okoli leta 1450 ter da najbr\u017e ni bilo nikoli dokon\u010dano. Mnoge zgradbe stojijo na naravno danih kamnih in so le nekak\u0161en ‘podalj\u0161ek’ naravnih danosti. Kakovost gradnje pa pri\u010da, da gre za zares pomembne zgradbe, namenjene le najbolj posve\u010denim Inkom. Machu Picchu le\u017ei v sedlu med dvema gorama na nadmorski vi\u0161ini 2.300-2.400 m. S treh strani obdajajo mesto 500 m strme stene, ki padajo proti reki Urubambi, ki v obliki \u010drke U obkro\u017ea mesto. Okrog osrednjega sistema travnatih trgov se raztezajo trije ‘sektorji’. Za glavnim vhodom nas najprej pri\u010daka del s terasami in polji, kjer so si prebivalci tega mesta pridelovali hrano. Med strme bregove in skalne zidove teras so nasuli humus, ki so ga po vsej verjetnosti prinesli iz doline. Tu je uspevala koruza, krompir in pa seveda koka, ki je bila sestavni del vseh obredov. Zahodno stran trgov obdaja sektor, kjer so \u017eiveli prebivalci mesta. Verjetno so bili tu naseljeni tak\u0161ni in druga\u010dni rokodelci, ki so izdelovali predmete za vsakdanjo in za obredno rabo. Vzhodno stran trgov obdajajo templji. Med njimi posebej izstopata monumentalni Tempelj treh oken in pa Son\u010dni tempelj, kjer so Inki ugotavljali in \u010dastili zimski son\u010dni obrat – dan, ko narava zopet o\u017eivi in obdari. Nad najvi\u0161jo to\u010dko mesta izstopa iz svetlega granita izklesan kamen<\/strong> nenavadnih oblik, imenovan Intihuatana,<\/strong> oziroma ‘Kamen za privez Sonca’, verjetno najbolj svet kamen celotnega inkovskega imperija. Je bil Machu Picchu zgrajen kot eno od zato\u010di\u0161\u010d Inke Pachacuteca? So morda tu vzgajali inkovske device, ki so obkro\u017eale Velikega Inko? Morda nekak\u0161ne vrste center za izobra\u017eevanje, kot vse pogosteje ugotavljajo v zadnjih letih?<\/p>\n

                          Zakaj so Inki mesto, kot ka\u017ee, zelo na hitro zapustili, tako reko\u010d pobegnili iz njega? Marsikaj od tega bo verjetno ostalo za vedno skrivnost te \u010dudovite zapu\u0161\u010dine ponosnih Inkov.<\/p>\n

                          Ime Machu Picchu pomeni v jeziku\u00a0Quechua\u00a0(najbolj govorjen avtohtoni jezik v Ju\u017eni Ameriki)\u00a0Stara gora. Machu Picchu naj bi bilo sveto mesto, kjer so prebivali samo \u201cizbranci\u201d ter duhov\u0161\u010dina. Mesto je bilo iz neznanih razlogov zapu\u0161\u010deno pred prihodom konkvistadorjev Francisca Pizzara, ki je ustanovil mesto Cusco, zato so ga do leta 1911, ko ga je odkril Hiram Bingham, poznali samo lokalni prebivalci. Nad Machu Picchujem se nahaja \u0161e gora\u00a0Wayna Picchu\u00a0(Mlada gora), s katere se ti\u00a0odpre prelep razgled na cel Machu Picchu. Machu Picchu je v zadnjem stoletju postal svetovna znamenitost, ki so jo leta 2007 uporabniki spleta z vsega sveta uvrstili v t. i. novih sedem svetovnih \u010dudes skupaj s Chichen Itzo v Mehiki, Kristusovim kipom v Riu de Janeiru, kitajskim zidom, rimskim Kolosejem, Petro v Jordaniji in Tad\u017e Mahalom v Indiji. UNESCO je leta 1983 Machu Picchu uvrstil na seznam svetovne dedi\u0161\u010dine in ga opisal kot \u201cmojstrovino arhitekture in edinstven dokaz inkovske civilizacije\u201c.<\/p>\n

                          \u010cilenski pesnik\u00a0Pablo Neruda je zapisal: \u00bbMachu Picchu je potovanje v \u010distost du\u0161e, v ve\u010dno zlitje z vesoljem, tam smo \u010dutili svojo \u0161ibkost. Je eden najve\u010djih \u010dude\u017eev Ju\u017ene Amerike. Preostanek metuljev v \u017eari\u0161\u010du velikega kroga \u017eivljenja. \u0160e en \u010dude\u017e ve\u010d.\u00ab<\/p>\n

                          Machu Picchu je turisti\u010dno najbolj obiskana to\u010dka v Peruju. Dobro ohranjene predkolumbovske inkovske razvaline le\u017eijo na visokem gorskem grebenu na\u00a0nadmorski vi\u0161ini pribli\u017eno\u00a02.350 m. Od mesta Cusco je oddaljen okoli\u00a070 km\u00a0severozahodno. Kljub temu, da so inkovsko naselbino doma\u010dini ves \u010das poznali, je Machu Picchu \u0161ele leta\u00a01911 svetu predstavil ameri\u0161ki zgodovinar Hiram Bingham. O znamenitem kraju je napisal uspe\u0161nico pod naslovom \u00bbIzgubljeno mesto Inkov\u00ab. Danes je kraj ena najbolj znanih Inkovskih kraljestev in to predvsem zaradi svoje edinstvene lege.\u00a0Od leta 1983 dalje je naselbina tudi za\u0161\u010ditena kot Unescova svetovna dedi\u0161\u010dina.\u00a0Mno\u017eica turistov, ki dnevno obi\u0161\u010de Machu Picchu, pa pri odgovornih vzbuja zaskrbljenost zaradi \u0161kode, ki jo tam povzro\u010da turizem.\u00a0Bli\u017enje mesto Aquas Calientes, ki velja nekako za glavno izhodi\u0161\u010de na Machu Picchu, velja za eno najdra\u017ejih mest Peruja. Vidi se, da mesto diha s turizmom.<\/p>\n

                          Predvideva se, da je dal mesto zgraditi inkovski vladar Pachacuti okoli leta 1440. Mesto je bilo poseljeno do leta 1532. Doma\u010dini so se takrat odselili v de\u017eevni gozd, da so se obvarovali pred \u0160panci, ki so napadli Peru. Bali so se, da jih bodo na\u0161li, to je bil tudi glavni razlog, da so mesto zapustili. A mesta zaradi svoje edinstvene lege sovra\u017enik ni nikoli na\u0161el. Arheolo\u0161ki dokazi nakazujejo, da Machu Picchu ni bilo tipi\u010dno mesto, ampak bolj pode\u017eelsko mesto z velikim dvori\u0161\u010dem na sredini. Okoli dvori\u0161\u010da stojijo velika pala\u010da, templji za inkovska bo\u017eanstva ter ostale zgradbe. Seveda gre danes tu \u0161e samo za ru\u0161evine, iz katerih pa se zaradi njihove dobre ohranjenosti lahko predvideva, kako je bilo mesto dejansko videti. Strokovnjaki so ocenili, da\u00a0naj bi neko\u010d v mestu bivalo okoli 750 ljudi. Inki so mesto zgradili iz skal, ki so jih nalomili iz posameznih prodnikov. Uporabljen je bil klasi\u010den inkovski arhitekturni slog, pod katerega spadajo gladke stene pravilnih oblik, ki so med seboj tako natan\u010dno spojene, da vmes ni mo\u017eno vtakniti niti no\u017eeve konice. Kako so vse te skale prestavljali, se spra\u0161ujejo mnogi. Predvideva se, da je na stotine dela sposobnih potiskalo skale po pobo\u010dju. O gradnji seveda ne obstajajo nobeni zapisi, saj niso znali pisati. Celotna naselbina je sestavljena iz 140 zgradb, ki vsebujejo templje, parke in bivali\u0161\u010da. Tam je tudi ve\u010d kot 100 kamnitih teras, ki so jih uporabljali za pridelovanje hrane, na njih so sadili razli\u010dne rastline.<\/p>\n

                            \n
                          1. dan CUSCO.\u00a0\u00a0<\/strong>
                            Zajtrk. Prepustimo se do\u017eivetju enega najve\u010djih spektaklov Peruja. Inti Raymi<\/strong> je inkovski festival v \u010dast Boga Sonca. Vsak junij se Cusco<\/strong> pripravi na barvit festival, ki traja devet dni. Izbrani plesalci, pevci in drugi izvajalci prikazujejo avtohtono tradicijo in kulturo inkovskega cesarstva. Celo mesto \u017eivi z dogodkom vse do 24. junija, ko poteka glavna slovesnost. Pri\u010da smo dolgi procesiji, inkovskim ritualom in plesu na glavnem trgu. Za dopla\u010dilo 130 EUR (ob prijavi) si lahko slovesnost ogledate tudi sede v citadeli Sacsayhuaman.<\/strong> No\u010ditev. (H, Z)<\/li>\n<\/ol>\n\n\n
                            \n
                            \"Inti<\/figure>\n<\/div>\n\n\n

                            Inti Raymi (praznovanje boga Sonca) je\u00a0 najve\u010dji in najpomembnej\u0161i festival v Peruju in drugi najpomembnej\u0161i festival v Ju\u017eni Ameriki, takoj za karnevalom v Riu De Janeiru. Do 2.000 nastopajo\u010dih, oble\u010denih v inkovska obla\u010dila, v posebnem ambientu nekdanje inkovske trdnjave Sacsayhuaman prikazuje vse starodavne obi\u010daje. Prisotni imajo ob\u010dutek, kot bi se prestavili nazaj v \u010das slovitega inkovskega imperija. Po inkovski mitologiji Inti pomeni inkovski bog Sonca. V inkovskem jeziku pa Inti pomeni Sonce, Raymi pa praznovanje, od tu tudi ime: praznovanje Sonca. Pachatutec – prvi Inka je ustvaril Inti Raymi z namenom praznovanja zimskega solisticija oz. enakono\u010dja, ki je zaznamoval prvi dan novega leta v inkovskem koledarju. Enakono\u010dje se sicer zgodi 21. junija, vendar po inkovskem verovanju Sonce ostane na istem mestu do 24. junija, ko se kon\u010dno dvigne. Zato vsako leto 24. junija v mestu Cuzco, nekdanji prestolnici Inkovskega imperija, priredijo veliko slavje in praznovanje, namenjeno Soncu. Sonce je bilo za Inke verjetno najbolj pomemben vir \u017eivljenja, saj je zagotavljalo svetlobo in toploto. Intija so \u010dastili kot \u201cdarovalca \u017eivljenj\u201d predvsem kmetje, ki so se Soncu zahvaljevali za dobre letine. Festival Inti Raymi vsako leto v Cuzco privabi precej popotnikov (glavno dogajanje je pri ostankih inkovske trdnjave Sacsayhuaman v lepem okolju), ki \u017eelijo biti del te neverjetne zgodbe o Soncu.<\/p>\n\n\n

                            \n
                            \"\"<\/figure>\n<\/div>\n\n\n
                              \n
                            1. dan CUSCO – let v LIMO (Miraflores).
                              <\/strong>Po zajtrku prosto do odhoda na letali\u0161\u010de. \u010cas namenimo \u0161e spremljanju festivala in ob\u010dudovanju \u017eivahnega Cusca. Predvidoma popoldanski polet v Limo, prevoz do hotela in namestitev. (letalo, H, Z<\/li>\n<\/ol>\n
                                \n
                              1. dan LIMA (obmo\u010dje Miraflores) – EVROPA.\u00a0
                                <\/strong>Zajtrk. Dopoldan se sprehodimo po pe\u010dinah nad Pacifikom, potem pa se odpeljemo do zgodovinskega dela mesta (UNESCO), kjer si pogledamo najbolj pomembne kolonialne zgradbe. Popoldan odidemo proti letali\u0161\u010du Jorge Ch\u00e1vez International Airport<\/a>, od koder zve\u010der poletimo proti Evropi.\u00a0(Z, letalo)<\/li>\n<\/ol>\n\n\n
                                \n
                                \"Lima\"<\/figure>\n<\/div>\n\n
                                \n
                                \"Lima\"<\/figure>\n<\/div>\n\n
                                \n
                                \"Lima\"<\/figure>\n<\/div>\n\n
                                \n
                                \"Lima
                                Lima iz zraka<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n
                                  \n
                                1. dan AMSTERDAM – BENETKE – LJUBLJANA.\u00a0
                                  <\/strong>Po pristanku na letali\u0161\u010du v Amsterdamu \u0161e polet do Benetk. Prevoz do Ljubljane. Konec potovanja.\u00a0(letalo)<\/li>\n<\/ol>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

                                  Pi\u0161e: sopotnik Marjan Ko\u017eelj dan LJUBLJANA \u2013 MADRID \u2013 LIMA.\u00a0Zbor v Ljubljani in prevoz do letali\u0161\u010da v Benetkah, od koder preko Madrida poletimo do Lime. Po pristanku ureditev obmejnih formalnosti, prevoz do hotela in namestitev. No\u010ditev.\u00a0(letalo, H) dan LIMA \u2013 PARACAS.\u00a0Zajtrk. Dopoldan obi\u0161\u010demo muzej predkolumbovske umetnosti Larco.\u00a0Impresivna zgradba v kolonialnem stilu iz 18. stoletja je v zasebni lasti in hrani 45.000 predmetov predkolumbovskih kultur, ki pri\u010dajo o razvoju razli\u010dnih civilizacij na ozemlju dana\u0161njega Peruja. Popoldan […]<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":28863,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"ngg_post_thumbnail":0,"footnotes":""},"categories":[4,7,12],"tags":[],"class_list":["post-28802","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-agencija-oskar","category-clani-pisejo","category-peru"],"acf":[],"aioseo_notices":[],"aioseo_head":"\n\t\t\n\t\n\t\n\t\n\t\n\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t