{"id":28786,"date":"2020-04-29T09:51:02","date_gmt":"2020-04-29T07:51:02","guid":{"rendered":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/?p=28786"},"modified":"2020-04-29T09:59:13","modified_gmt":"2020-04-29T07:59:13","slug":"med-nomadi-na-jugu-maroka","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/med-nomadi-na-jugu-maroka\/","title":{"rendered":"Med nomadi na jugu Maroka"},"content":{"rendered":"\n

Pi\u0161e popotnica in vodnica: Da\u0161a<\/p>\n\n\n\n

Pred \u0161tirimi leti se mi je povsem nepri\u010dakovano zgodilo, da sem vstopila v amazirski  (berberski) dom v mali vasici Takojt (izgovori se Tako\u0161), ki le\u017ei blizu Merzouge<\/strong>. Vasica Merzouga pa le\u017ei v vzno\u017eju prelepih sipin Erga Chebbi<\/strong>.
Merzouga je \u017ee kar globoko v Sahari. \u010ce ne bi maro\u0161ki kralj Hasan II<\/strong>. v  osemdesetih letih preteklega stoletja dal zgraditi mogo\u010den vodovod z ve\u010d kot 100 kilometrov oddaljenega Atlasa, tu \u017eivljenja ne bi bilo. Mogo\u010de bi tu ob\u010dasno\u017eivelo nekaj \u017eivinorejcev nomadov in to bi bilo vse. Vendar v Merzougi danes cveti turizem in buhti \u017eivljenje.<\/p>\n\n\n\n

\"Merzouga\"<\/figure><\/div>\n\n\n\n

Ko sem 3. februarja letos<\/strong> v najetem sne\u017eno belem Dacia Logan-u pri\u0161la v Merzugo, si je mama Aisha<\/strong> avto dobro ogledala in potem v blago zvene\u010di amazir\u0161\u010dini rekla: \u00abTo bo v redu. \u0160lo bo.\u00ab <\/strong>V Tangirju na severu Maroka blizu Gibraltarskih vrat namre\u010d stoji tovarna, kjer izdelujejo \u00bbpu\u0161\u010davsko\u00ab ina\u010dico \u017ee tako ali tako mo\u010dnih in robustnih Dacij. Tisto, kar je za evropske razmere plastika na avtu, je tu mo\u010dno, skoraj nezlomljivo \u017eelezo.<\/p>\n

Mama Aisha ima sedem otrok. <\/strong>Povpre\u010dje v tem svetu. \u0160tiri dekleta in tri fante. Njen mo\u017e in o\u010de vseh teh otrok je Moha<\/strong> (skraj\u0161ano od Mohamed), \u010dez zimo gradbenik, poleti pa mojster za posebno tehniko \u00bbpu\u0161\u010davskega savnanja v vro\u010dem pesku\u00ab, ki ga tu imenujejo \u00bbsandshower\u00ab. Moha je seveda glavni prina\u0161alec dru\u017einskega denarja, \u010deprav vsi trije sinovi \u017ee krepko delajo. Mama Aisha pa je \u0161efica doma.<\/p>\n

\u010ce ste kdaj dvomili o tem, da je v muslimanskem svetu (v ju\u017enem Maroku<\/a> \u017eive\u010di Amaziri in Tuaregi so v 7.st. prevzeli muslimansko vero od Arabcev) mama \u0161efica in kraljica doma, vam kar takoj lahko zatrdim, DA JE! To, kar sem v\u010dasih le ZDI, da namre\u010d \u017eenske zelo trpijo in so manjvredne, ni nujno res, zunanji videz velikokrat vara.<\/p>\n\n\n\n

\"Maroko\"<\/figure><\/div>\n\n\n\n

NA\u010cRT<\/strong><\/span><\/h4>\n

Tako si je mama Aisha zamislila, da bi odpotovali z Dacio Logan, sne\u017eno belo, kot se za pu\u0161\u010davo spodobi, nekam na jug, obiskat njenega ljubega starej\u0161ega brata Abduja<\/strong> (Abdellatif) in njegovo dru\u017eino. Brata ni videla \u017ee ve\u010d kot deset let,<\/strong> sem pa sli\u0161ala juna\u0161ke zgodbe o njem: \u0161e vedno \u017eivi kot nomad, s celo dru\u017eino in z vsaj 500 kozicami. To se mi je takoj zdelo zanimivo in zelo vabljivo. Fantje so si pozorno ogledali gume, rezervno gumo in podvozje in dru\u017eno ugotovili, da bo \u0161lo. Ogledu se je pridru\u017eil stari o\u010de, neporo\u010den stric in nekaj sosedov. Vse skupaj je nadzorovala mama Aisha, z rokami v bokih in povsem tiho. Malo sem se pozanimala, kako dale\u010d bomo \u0161li in ali so ti kraji na zemljevidu ali celo na Google maps. Vsi so se zelo zabavali ob mojem vpra\u0161anju. Mama Aisha je rekla, da se ji zdi, da okoli 80 km ali manj. No, to je pa mala malica, sem si dejala.<\/p>\n\n\n\n

ODPRAVA<\/strong><\/span><\/h4>\n

Naslednje jutro se je odprava za\u010dela. V prtlja\u017enik sem vrgla dve deki, eno torbo razli\u010dnih obla\u010dil, vre\u010do datljev (saj sem vendar brala Karla Maya), paket vode, velik ro\u010dno izdelan no\u017e iz Fesa, zelo zdelan armafleks, \u010dajnik, ponev, leseno kuhalnico in dva paketka v\u017eigalic. Ni\u010d se ne ve. Z Yussefom sva pri\u0161la to\u010dno ob 5h. Bila je trda tema, vsi so bili \u017ee pripravljeni, mama Aisha, brat Hassan in sestrica Arkhija. Po\u010dasi srebam metin \u010daj iz kozar\u010dka, ko jo Dacia \u017ee \u017ege skozi no\u010d.<\/p>\n

Oba fanta navigirata pot s telefonom. \u010cez pu\u0161\u010davo gremo po ravni cesti do Rissanija. Obo\u017eujem<\/strong> Rissani<\/strong>. To je pravo pu\u0161\u010davsko mestece z velikim sukom – tr\u017enico. Tam dobi\u0161 \u010disto vse, od \u0161ivanke do \u017eivega osli\u010dka. Zdaj ga prevozimo \u0161e v temi in se ustavimo v Alnifu<\/strong>.<\/p>\n

Zdaj mi je \u017ee jasno, da je bilo tistih 80 planiranih kilometrov zelo imaginarnih. Minili so \u017ee davno pred Alnifom, ampak \u010de sem iskrena, mi je bilo to zelo v\u0161e\u010d. Do Alnifa se nam je nabralo \u017ee 135 km. Vmes smo se morali kar trikrat na hitro ustaviti, saj doma\u010dini tu niso vajeni avtomobilov in telo zahteva svoje. Med bruhanjem mojih sopotnikov sem si ogledovala prelepo okolico ANTIATLASA. Granitne gore so rasle iz rde\u010dkastih sipin, \u0161iroki in ozki wadiji so povsem izsu\u0161eni vijugali med gorami (v Maroku WADIju re\u010dejo OUED \u2013 \u00bbued\u00ab). Sredi ni\u010d so rasla izsu\u0161ena drevesca VARI z \u010dudovitimi od vetra izbru\u0161enimi kro\u0161njami. Drevesa VARI pozimi cvetijo, iz malih rde\u010dih cvetov zrastejo majhne rde\u010de jagode. Te naberejo in posu\u0161ijo. Pravijo, da je to naraven antibiotik. \u010ce ima otrok angino, poje dve zjutraj, dve opoldne in dve pred spanjem. En teden in otrok je zdrav!<\/p>\n\n\n\n

\"Maroko\"<\/figure><\/div>\n\n\n\n

ALNIF<\/strong><\/span><\/h4>\n

Ustavimo se. Alnif je lokalno sredi\u0161\u010de na kri\u017ei\u0161\u010du poti. Nakupimo darila. Tu NI kriterij, da bi nekoga razveselili, ampak da prinesemo tisto, \u010desar sami nimajo. To vem \u017ee dolga leta, \u017ee iz Egipta.<\/p>\n

Torej: jajca (cel plato \u2013 30 komadov), dva \u017eiva pi\u0161\u010danca, kava, v\u017eigalice (cel paket), kravje mleko za otroke, eno vre\u010do moke za kruh (agrum), kvas v prahu, sladkor v sto\u017ecu (2 kg, potem ga po potrebi z ma\u010deto odsekajo), tri pakete \u010daja … Mama Aisha v mislih pre\u0161teje otroke<\/strong>. Vsak bo dobil sladkarijice, jaz vztrajam na barvicah in zvezkih in risankah, \u010deprav ne hodijo v \u0161olo. Potem kupimo \u0161e nekaj obla\u010dilc za najmlaj\u0161e. Vse to je tako presunljivo poceni.<\/p>\n

Iz Alnifa gremo po solidni Nacionalni cesti proti Tazzarinu<\/strong>. Zdaj je na vrsti mama Aisha, ona mora povedati, kje bomo skrenili s ceste. Pokrajina je fascinantna. Gore so nenavadnih oblik, sipine tekmujejo v razko\u0161ju barv in naklonov.<\/p>\n

Mama pozorno gleda skozi okno.<\/p>\n

\u00bbTu!\u00ab Preprosto poka\u017ee na levo<\/strong>, seveda sem zapeljala \u017ee naprej, ker povelje pride v trenutku. Grem nazaj in na \u00bbla Piste\u00ab (mi bi rekli makadam). No, pa smo tam,  zdaj pa, \u00bbdraga Dacia, poka\u017ei, kaj zna\u0161\u00ab, spodbudim belo gazelo. Po\u010dutim se \u2026 svobodno. \u010cisto ni\u010d me ne skrbi. \u010ce bo po\u010dila guma, jo bomo zamenjali, vedno se tudi najde kdo, ki pomaga, pa \u010deprav sredi pu\u0161\u010dave. Vsi tovornjakarji so tudi malo mehaniki in vulkanizerji, ker tukaj druga\u010de ne gre. Gara\u017ee so le v ve\u010djih naseljih.<\/p>\n

Brez ve\u010djega problema pridemo v lepo vasico OUM-JARANE <\/strong>(izgovori se Om\u017earan). Tam si mama Aisha zamisli, da bi \u0161la obiskat neko sestri\u010dno. Zakaj pa ne? Vzame nekaj daril, vsi ostali pa gremo v malo oazico, kjer rastejo datljeve palme, pod njimi \u017ee pol metra visoka p\u0161enica, vse lepo namakano, voda priteka iz skrivnostnih izvirov Antiatlasa.<\/p>\n

Sledi obvezen \u010daj in ko se lepo poslovimo, je bilo veliko obljub, kdaj se bodo spet videli. Vsem je v\u0161e\u010d avto, trepljajo ga skoraj tako, kot da bi bil \u017eiv.<\/p>\n

Iz vasice vodi samo ena pot proti Jugovzhodu. Prav v\u0161e\u010d mi je sipast makadam, povsem mehek. Lepo se pelje po njem, tu in tam moramo pre\u010dkati OUED, takrat vsi pomagajo. Zunaj je prijetno toplo, mogo\u010de 27 ali 28 stopinj. Te\u017eko si predstavljam poletje: 45 stopinj? Morda 50?<\/p>\n

TISSEMOUMINE <\/strong>(izgovori se Tismumin)<\/span><\/h4>\n

Ker v pu\u0161\u010davi hitro izgubim ob\u010dutek za \u010das<\/strong>, res ne vem, koliko \u010dasa smo potrebovali do \u0161e manj\u0161e vasice TISSEMOUMINE. Videti je, kot da v vasici ni nikogar. V senci ene hi\u0161e je parkiran povsem nov motor s prikolico, na katerem pi\u0161e SKYGO<\/strong>. To je imenitna dvo\u017eivka kar mo\u010dnega mopeda spredaj in tovornega vozilca zadaj. V prikolici lahko pelje\u0161 celo dru\u017eino, pet do \u0161est kozic, gradbeni material, mizo, travo, karkoli. Motor je robusten, narejen prav za te kraje. Na ro\u010daje pa je stric Abdu<\/strong>, ki sedi na njem, obesil pisane amazirske cofe, ki jih je naredila njegova \u017eena Fatima!<\/p>\n

Nikoli ne bom pozabila, kako sta se bila vesela mama Aisha in njen starej\u0161i brat Abdu. <\/strong>Nista se objela, ampak sta si poljubljala zgornji del roke, se dotikala glave, obema so u\u0161le solze, mi ostali smo samo gledali. Potem je Abdu, klen, pokon\u010den, sivolas gospod z belim \u0161alom na glavi in sinje modro jelabo (dolga mo\u0161ka srajca z naprsnim \u017eepom), pozdravil na enak na\u010din vse ostale, a le po trikrat. Sre\u010danje je bilo tako \u010dustveno, da sem \u0161e sama \u010dutila naval solz.<\/p>\n

Peljali smo se za njim. Spretno je vijugal po pokrajini, kjer pa tudi \u00bbla piste\u00ab ni bilo ve\u010d. Dvakrat smo premaknili avto, saj nas je bilo vendar \u0161est, ker je bila luknja pregloboka. Vasica je izginila, pred nami so se pojavile prelepe gore Jebel Marhorfi. Vzpenjali smo se po ouedu (wadiju) in potem sem v daljavi zagledala nekaj dreves in spodaj \u0161otore.<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure><\/div>\n\n\n\n

Pri\u0161li smo na cilj. Sne\u017eno bela Dacia je zdr\u017eala. Otroci so se smejali, ko so dobili darilca, mama Fatima<\/strong> se je smejala. Z Aisho sta se objemali, stari prijateljici, Abdu pa je ponosno stal ob strani. Opazila sem dve mami otrok, verjetno obe nepismeni, vendar zelo lepi. Posebno ena, ki nam je kasneje stregla, Nora<\/strong>, druga se je dr\u017eala v ozadju, bila je \u017ee kar precej nose\u010da in verjetno se ni spodobilo, da bi prihajala v dru\u017ebo. Tako sem si mislila.<\/p>\n

Spet je bil \u010daj in izjemno dober biskvit, narejen tam, na \u010drnem plehu v glinasti pe\u010di. Bolj\u0161i od vseh pridobitev sodobnega sveta. Posedli so nas v salon<\/strong>. To je mala kamnita sobica, pokrita s palminimi vejami. V notranjosti debele preproge, ve\u010d plasti, ob stenah blazine, na sredini nizka miza. Kasneje so zve\u010der pri\u017egali \u0161e plinsko lu\u010dko. V tem salonu smo kasneje tudi spali. Pod palmami so bili postavljeni pravi amazirski \u0161otori, iz pletenih temnih plaht, vsaka mlada dru\u017eina je dobila svoj \u0161otor. Kuhinja skupna in mali hamam (kopalnica ) iz gline skupen. V ooazici je bil globok vodnjak. In ta voda pomeni \u017eivljenje. Nobene komoditete, pa vendar sem v naslednjih dneh spoznala, da imajo prav vse, kar potrebujejo za \u017eivljenje.<\/p>\n\n\n\n

MED NOMADI<\/strong><\/span><\/h4>\n

Ko sem popila \u010daj, sem se opravi\u010dila in za\u010dela malo stikati po okolici. Ta mala oazica je prislonjena pod grebenom gora, od tod torej prihaja voda! Raziskujem, saj mi moja geografska \u017eilica ne da miru. Ker se po\u010dasi ve\u010deri, so son\u010dni \u017earki \u017ee po\u0161evni. Vse je izjemno lepo in kar nadrealisti\u010dno. Malo naprej opazim kamnite ograde. Pokukam v prvo, saj ni res, vsaj 50 malih kozic je notri, visokih okoli 30 cm, mladi\u010dki so to, kje pa so mamice?<\/p>\n

Prav kmalu dobim odgovor. Kar naenkrat zasli\u0161im klice mladih deklet. Dve pisano oble\u010deni punci v oblaku dima in topota in meketanje in kozice! Sanjski prizor! Koze, koze, koze, od vsepovsod koze, saj ni res, kar naenkrat sem sredi koz. Dekleti mi dasta roki, poljubimo si dlani, smejemo se. Potem ena odpre kamnito ogrado in mladi\u010dki se zapodijo ven, k mamicam. Zdaj mi je jasno! Za pohajanje v naravi in iskanje trave so \u0161e premajhni, zdaj so la\u010dni.<\/p>\n

BREZ\u010cASJE<\/strong><\/span><\/h4>\n

V oazici smo se \u00bbzataknili\u00ab za tri no\u010di, pa potem \u0161e eno v Tafrautu. \u010cisto prav mi je bilo, saj je bilo do moje prve februarske ture (16.2) \u0161e morje \u010dasa.<\/p>\n

Prvo ve\u010der smo jedli odli\u010den tajine <\/strong>(ta\u0111in). Ko smo rekli, da zjutraj po zajtrku odrinemo, je stric Abdu zravnal hrbtenico in odlo\u010dno rekel, da to odpade. Da je \u017ee izbral kozli\u010dka in da domov ne moremo. Vsi smo se strinjali, saj v Sahari \u010das poteka druga\u010de in kriteriji pomembnosti so druga\u010dni. In smo ostali.<\/p>\n

Tam me pre\u0161ine: \u010de ostanem kdaj brez dela, pridem sem! Punci se bosta poro\u010dili, od\u0161li, pastirja pa vedno rabijo. \u017de od nekdaj sem si \u017eelela biti kamelovodec, pa sem v Merzougi izvedela, da \u017eenska to ne more biti. Nikakor ne. Ampak pastirica? Zakaj pa ne? Pasla bi kozice in pisala.<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure><\/div>\n\n\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Pi\u0161e popotnica in vodnica: Da\u0161a Pred \u0161tirimi leti se mi je povsem nepri\u010dakovano zgodilo, da sem vstopila v amazirski  (berberski) dom v mali vasici Takojt (izgovori se Tako\u0161), ki le\u017ei blizu Merzouge. Vasica Merzouga pa le\u017ei v vzno\u017eju prelepih sipin Erga Chebbi.Merzouga je \u017ee kar globoko v Sahari. \u010ce ne bi maro\u0161ki kralj Hasan II. v  osemdesetih letih preteklega stoletja dal zgraditi mogo\u010den vodovod z ve\u010d kot 100 kilometrov oddaljenega Atlasa, tu \u017eivljenja ne bi […]<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":28787,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"ngg_post_thumbnail":0,"footnotes":""},"categories":[4,13,18],"tags":[],"class_list":["post-28786","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-agencija-oskar","category-maroko","category-vodniki"],"acf":[],"aioseo_notices":[],"aioseo_head":"\n\t\t\n\t\n\t\n\t\n\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t