{"id":28737,"date":"2020-04-22T09:47:26","date_gmt":"2020-04-22T07:47:26","guid":{"rendered":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/?p=28737"},"modified":"2025-10-13T12:34:10","modified_gmt":"2025-10-13T10:34:10","slug":"moja-potovalna-zgodba-zivimo-za-trenutke","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/moja-potovalna-zgodba-zivimo-za-trenutke\/","title":{"rendered":"Moja potovalna zgodba \u2013 \u017eivimo za trenutke"},"content":{"rendered":"\n

Pi\u0161e: Romana Markovi\u010d<\/em><\/p>\n

Potovanja z vodnico Romano >><\/strong><\/a><\/span><\/p>\n\n\n\n

Moje ime je Romana in sem del ekipe Agencije Oskar. Delam tisto, kar me veseli \u2013 ustvarjam potovanja in jih tudi vodim. Potovanja so del mojega \u017eivljenja \u017ee od malega.<\/strong><\/p>\n

Svoje otro\u0161tvo sem tudi jaz za\u010dela s po\u010ditnicami na morju. Star\u0161a sta kmalu ugotovila, da bi lahko skupaj tudi potovali in za to sem jima res hvale\u017ena. Sprva nista bila prepri\u010dana, da bodo meni in mlaj\u0161i sestri potovanja sploh v\u0161e\u010d, zato smo za\u010deli s kratkimi \u201eizleti\u201c \u2013 London, Praga, Pariz, Bavarski gradovi in podobno. Potovalne trenutke sva obo\u017eevali in jih vsrkavali s polnimi plju\u010di. Tako se je rodila moja strast do potovanj. <\/strong>Brez njih si \u017eivljenja sedaj ne predstavljam. Vsako leto sem se veselila potovanja z letalom, saj je bilo to nekaj posebnega. Spomnim se, kako si je ati zamislil \u201epo\u010ditni\u0161ko\u201c Andaluzijo, potem pa smo pet dni raziskovali od jutra do ve\u010dera. Vsak trenutek ostaja v lepem spominu. Leta so minevala in zadnje dru\u017einsko potovanje je bilo potovanje na \u0160kotsko. Noro! Potovanje, ki ga ne pozabim in o katerem velikokrat obujam spomine. Lahko bi torej rekla, da sta star\u0161a kriva za mojo odvisnost, ki mi je odprla nov pogled na svet. Zakaj?<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure>\n\n\n\n

\u00a0<\/p>\n

Menim, da nam potovanja raz\u0161irjajo obzorja.<\/strong> So stvari, ki se jih ne nau\u010dimo iz knjig in televizije. Iti v svet, videti kak\u0161no je \u017eivljenje drugje, kak\u0161ni so ljudje in kako \u017eivijo, se od njih u\u010diti \u2013 to je pravo izobra\u017eevanje. Zdru\u017eene dr\u017eave Amerike s svojimi parki in mogo\u010dnimi mesti so \u010dudovite, prav tako je nora Indonezija, ki je pravo nasprotje Amerike. Vsak del sveta, ki ga obi\u0161\u010demo, nam da novo izku\u0161njo. Potovanja so mi odprla nov pogled na svet in preko njih sem ugotovila, kaj si zares \u017eelim po\u010deti. Naj povem, da sem kon\u010dala \u0161tudij prava in vedno sem mislila, da bo to moj poklic. \ud83d\ude0a No, temu zaenkrat ni tako in ni mi \u017eal. Rada spoznavam nove ljudi, kraje in kulturo. Vsaka fotografija, ki jo naredim, ni zgolj slika za socialna omre\u017eja, ampak zame, saj se ob vsaki spominjam trenutka, v katerem je nastala. Lepi trenutki v \u017eivljenju pa so tisti, ki \u0161tejejo.<\/strong><\/p>\n

\u0160tiri leta nazaj se je moja potovalna zgodba nadaljevala v Agenciji Oskar in se nadgradila. \u0160e vedno potujem tudi sama, saj menim, da je to nekaj izjemnega. Kot samostojni popotnik sem bila prijetno presene\u010dena, ko sem \u0161la z Agencijo Oskar v Maroko in takoj nato \u0161e na Irsko. Takrat sem vedela, da si \u017eelim biti del njihove ekipe in sem opustila svoje pravni\u0161ke cilje. Ste se kdaj vpra\u0161ali, ali nekaj delate zato, ker ste se za to u\u010dili ali zato, ker si tega res \u017eelite?<\/p>\n

Ljudje me ve\u010dkrat vpra\u0161ajo, zakaj rada potujem in zakaj ne morem enostavno biti in u\u017eivati doma. <\/strong>Odgovor najdete v tem \u010dlanku. Potovanja so enostavno del mene. Moj hobi je torej postal moja slu\u017eba in temu pravim nadgradnja. Tukaj je potem vodenje \u2026 zakaj? Ves \u010das sem govorila: \u201eNe znam in ne zmorem\u201c. A sem vseeno \u0161la. Kako, to je zgodba za drugi\u010d. Bilo je super in rekla sem samo: \u00a8Jaz bi \u0161e!\u00a8. Svoj prosti \u010das in dopust sedaj namenjam vodenju, saj v tem res u\u017eivam in nimam ob\u010dutka, da sem v slu\u017ebi. Velikokrat re\u010dem sopotnikom, da sem sre\u010dna, saj sem pla\u010dana za to, da se sprehajam po izjemni naravi in spoznavam ljudi, ki postanejo del mojega \u017eivljenja. Malo za \u0161alo in malo zares.<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure>\n\n\n\n

\u00a0<\/p>\n

In tukaj je tretje vpra\u0161anje, na katerega najpogosteje odgovarjam: Zakaj ravno Madeira?<\/strong> Se nikoli ne naveli\u010da\u0161? Odgovor je precej preprost: NE! Ste \u017ee na\u0161li tisti kraj, za katerega ste ob prvem stiku za\u010dutili, da je to to? Ko sem prvi\u010d stopila iz letala in vdihnila madeirski zrak, sem za\u010dutila, da je to za\u010detek \u010dudovite zgodbe. \u0160la sem na uvajanje, ki pa je bilo veliko ve\u010d kot to. Vodnik jo opazil, da sem bila res navdu\u0161ena nad vsem, vse me je zanimalo. Leto in pol kasneje sem se vrnila polna adrenalina, saj sem imela tokrat s seboj 30 ljudi, za katere sem bila odgovorna. Pre\u017eiveti, ne blesteti, so mi rekli. Madeirska zgodba se je za\u010dela! Tja hodim pogosto in vsaki\u010d z veseljem, pa naj bo to s potniki ali sama. Verjetno vas zanima, zakaj ravno ta mali otok, kateremu pravim drugi dom? Otok je res majhen, a ima vse! Obo\u017eujem naravo in sprehode in tega je na pretek. Gore, levade, gozd lovorikovca, klifi \u2013 vsak sprehod je nekaj druga\u010dnega in posebnega. Celo barve so v vsakem vremenu druga\u010dne, kako bi se torej lahko naveli\u010dala? Tu je \u0161e izjemna kulinarika: na svoj ra\u010dun pridemo ljubitelji morske hrane, ki je odli\u010dna, pa tudi mesa, \u0161e posebno govedine. Kako tudi ne, saj se krave pasejo na soncu, na vrhu planote in obdane z lepimi razgledi. Sre\u010dne. \ud83d\ude0aPogosto si re\u010dem: \u201e\u010ce bi bila krava, bi bila krava na Madeiri.\u201c Prva tako je nekaj posebnega sadje \u2013 tukaj najdete vse me\u0161anice eksoti\u010dnega sadja. Kako se sli\u0161i banana-ananas ali limona-marakuja? Slastno! Tisti, ki ste Madeiro \u017ee obiskali, se gotovo spomnite Ponche? Sama sem rabila kar nekaj \u010dasa, da sem na\u0161la tisto pravo in najbolj\u0161o. Pija\u010da narejena iz ruma iz sladkornega trsa, sadja (limona, pomaran\u010da, marakuja, mandarina) in medu. Razli\u010dic je toliko, da bi lahko samo o Ponchi napisala poseben \u010dlanek. Ampak pazite, najve\u010d tri na enkrat. Tukaj je Atlantski ocean, ki privablja potaplja\u010de, jadralce, poln je delfinov in kitov, zame pa pomeni surfanje na valovih ter spro\u0161\u010danje ob pogledu nanj. Izjemni so son\u010dni vzhodi in zahodi. Zadnja in najpomembnej\u0161a stvar, zaradi katere se rada vra\u010dam, pa so ljudje. Prijazni, odprti, dobre volje in vedno veseli, ko se vrnem. Ve\u010d kot sem tam, bolj ugotavljam, kako so preprosti, gostoljubni in vedno pripravljeni pomagati. Hvale\u017ena sem, da sem spoznala ljudi, ki so mi otok in na\u010din \u017eivljenja na njem \u0161e bolj pribli\u017eali. Enkrat mi je moj dober prijatelj rekel: \u00a8Romana, \u017eivljenje je zato, da se ga \u017eivi.\u00a8 Takrat sem se zamislila. Imela sem ob\u010dutek, da \u017eivim \u017eivljenje na polno, ampak v resnici ni bilo tako. V\u010dasih se ukvarjamo in obremenjujemo z zelo nepomembnimi stvarmi, namesto da bi \u017eiveli za trenutek. Trenutki v \u017eivljenju so tisti, ki \u0161tejejo<\/strong> in se jih spomnimo v te\u017ekih \u010dasih. Naj torej vsak va\u0161 trenutek \u0161teje in ne spra\u0161ujte se, kaj bo ali \u0161e slab\u0161e, kaj bi bilo, \u010de\u2026<\/p>\n\n\n\n

Enako velja za potovanja \u2013 ko do\u017eivljamo de\u017eelo, izkoristimo vsako prilo\u017enost, preizku\u0161ajmo, i\u0161\u010dimo tiste trenutke, zaradi katerih bomo \u0161e bolj\u0161i in sre\u010dnej\u0161i.<\/strong> Na smrt me je strah pajkov, ka\u010d, kobilic; te\u017eave imam tudi z vi\u0161ino. Ko sem spala v d\u017eungli na Ometepe v Nikaragvi in \u0161la na sprehod \u010dez vise\u010de mostove ter na zipline sredi d\u017eungle v Costa Rici, sem bila zares prestra\u0161ena, vendar sem pre\u017eivela in tisti trenutek presegla samo sebe. To so potovanja. Verjamem, da ne potujemo samo zato, da vidimo znamenitosti, ampak\u00a0 da nam ostane edinstvena izku\u0161nja.<\/strong><\/p>\n

Veliko ljudi, ki so mi blizu, ne razume, zakaj se v teh dneh po\u010dutim utesnjeno. Hodim na sprehode in v hribe, te\u010dem, pre\u017eivljam \u010das z dru\u017eino in prijatelji, delam od doma, kuham \u2026 Hvale\u017ena sem, da imam \u010das in nekako sem se tega stanja \u017ee navadila. Vem, da se bom iz te situacije nau\u010dila veliko dobrega. Seveda pa nekaj manjka in to je – letalska karta. Rada na\u010drtujem svojo prihodnost in trenutno teh na\u010drtov ni. Prve no\u010di sem sanjala, da padam in raziskava s spleta je pokazala, da moje sanje pomenijo, da izgubljam nadzor. Moja tesnoba je torej povezana s tem, da svoje bli\u017enje prihodnosti ne morem na\u010drtovati. Se komu dogaja podobno? Pogre\u0161am svobodo in pogre\u0161am potovanja. Vsako jutro se zbudim in upam, da bom prebrala novico: letali\u0161\u010da so ponovno odprta, sre\u010dno pot! \ud83d\ude0aTisto, kar je bilo prej samoumevno in dosegljivo, je trenutno nemogo\u010de. Sedaj bom \u0161e toliko bolj cenila vsak trenutek, ki ustvarja spomine.<\/strong><\/p>\n

Hvale\u017ena sem, da so potovanja del mojega \u017eivljenja in da so mi dala veliko lepih trenutkov z dru\u017eino in prijatelji. Trenutno vsi obujamo spomine ob slikah in sanjamo. \ud83d\ude0a Sanjajte tudi vi in se vidimo kmalu! \u017de veste kam gremo?<\/strong><\/p>\n

Potovanja z vodnico Romano >><\/strong><\/span><\/a><\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Pi\u0161e: Romana Markovi\u010d Potovanja z vodnico Romano >> Moje ime je Romana in sem del ekipe Agencije Oskar. Delam tisto, kar me veseli \u2013 ustvarjam potovanja in jih tudi vodim. Potovanja so del mojega \u017eivljenja \u017ee od malega. Svoje otro\u0161tvo sem tudi jaz za\u010dela s po\u010ditnicami na morju. Star\u0161a sta kmalu ugotovila, da bi lahko skupaj tudi potovali in za to sem jima res hvale\u017ena. Sprva nista bila prepri\u010dana, da bodo meni in mlaj\u0161i sestri […]<\/p>\n","protected":false},"author":65,"featured_media":28744,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"ngg_post_thumbnail":0,"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[],"class_list":["post-28737","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-nekategorizirano"],"acf":[],"aioseo_notices":[],"aioseo_head":"\n\t\t\n\t\n\t\n\t\n\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t