{"id":28394,"date":"2020-01-14T15:20:09","date_gmt":"2020-01-14T14:20:09","guid":{"rendered":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/?p=28394"},"modified":"2020-01-14T15:22:10","modified_gmt":"2020-01-14T14:22:10","slug":"za-zakljucek-leta-2019-po-jordaniji","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/za-zakljucek-leta-2019-po-jordaniji\/","title":{"rendered":"Za zaklju\u010dek leta 2019 po Jordaniji"},"content":{"rendered":"\n

Pi\u0161e sopotnica: Olga Pau\u0161i\u010d<\/p>\n

Mark Twain je zapisal: \u00bbOdve\u017ei vozle in odjadraj iz varnega pristana. Ujemi veter prilo\u017enosti v svoja jadra!\u00ab Preprosto povedano, potuj in \u017eivljenje bo oplemeniteno s premnogimi novimi spoznanji, izku\u0161njami, ob\u010dutji \u2026 spoznal bo\u0161 kraje, ljudi, njihove obi\u010daje, kulturo in zgodovino. Potovanje nas naredi skromne, uvidimo namre\u010d, kako majhen del sveta zasedamo. Zame so potovanja od nekdaj sol \u017eivljenja. Posebno december me potisne v svet, \u010de je le mogo\u010de. Prvega januarja namre\u010d praznujem rojstni dan, in \u010de se \u017eelim obdariti, je najimenitnej\u0161e darilo potovanje.<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Tokrat sem izbrala Jordanijo,<\/a> in sicer iz dveh razlogov: prvi je bil ta, da sem pred dvema letoma popotovala po Izraelu in tam izvedela veliko o Jordaniji, drugi pa dejstvo, da imata de\u017eeli veliko skupnega (zgodovino, Mrtvo morje, ko\u0161\u010dek Rde\u010dega morja, reko Jordan, \u0161tevilne biblijske zgodbe \u2026). Menim, da bi ju bilo najbolje obiskati v paketu \u2013 a ne le osemdnevnem, ampak vsaj dvotedenskem. In ker je Oskar razpisal potovanje od 27. decembra do 3. januarja, je bil termin ravno prav\u0161nji. \u0160e mo\u017ea sem nagovorila, kar ni bilo prete\u017eko, in tako sva se podala na pot v dru\u017ebi \u0161e 42 potnikov in vodnika BRANKA STRUGE.  Ta nam je \u017ee med vo\u017enjo proti Gradcu pojasnil svoj pogled na skupinska potovanja: v skupini nisi pomemben kot posameznik, ampak kot del ekipe, razmi\u0161ljati in delovati mora\u0161, kot je koristno za skupino. Odmisli, da se ti bo kdo posebej posve\u010dal, si  le enak med enakimi. Hm, zelo strogo je zvenelo, zelo resno in odlo\u010dno \u2013 za premisliti. Ko sem ga poslu\u0161ala, kako je stresal iz rokava zgodbe, letnice, imena, milijon dejstev, sem res osupnila. Pravi leksikon na dveh nogah! Saj v bistvu ni tako resen, nedovzeten in strog, kot so zvenele njegove besede; v naslednjih dneh smo spoznali, da ima veliko smisla za humor, da se d\u00e1 z njim dogovoriti o tem in onem \u2013 da le ni v \u0161kodo programa, ki ga moramo realizirati. Potihoma smo mu zaradi goste bele brade nadeli vzdevek dedek Mraz \u2013 no, saj smo bili tik pred silvestrovim. Prav lahko bi si v hotelu v Akabi pripravili svoj silvestrski ve\u010der z dedkom Mrazom. Po mojem bi bilo super!<\/p>\n\n\n\n

\"\"
Pogled na stari Aman<\/figcaption><\/figure><\/div>\n\n\n\n

No, ker je bila na\u0161a skupina res \u0161tevil\u010dna, bi se v osmih dneh te\u017eko stkala prava prijateljstva. Oblikovale so se skupinice, spoznavali smo se v glavnem skozi pripovedi o preteklih potovalnih izku\u0161njah, kak\u0161ni bolj prisr\u010dni medsebojni odnosi pa se po mojem niso rodili. Z mo\u017eem veliko potujeva in rada zavijeva pro\u010d od skupine, greva raziskovat po svoje. Upam, da nama Branko ni zameril. Mislim, da bi bilo treba dati popotnikom ve\u010d prostega \u010dasa za kori\u0161\u010denje \u00bbpo svoje\u00ab.<\/p>\n

V ve\u010dernih urah smo poleteli z gra\u0161kega letali\u0161\u010da do Istanbula, od tam pa v Aman. Bila je dolga in utrudljiva no\u010d, \u0161e napornej\u0161i pa dan, ki je sledil, saj smo se neprespani  kar takoj odpravili na teren. Vse bi bilo v redu, \u010de nas v Amanu ne bi pri\u010dakali hlad, gosta megla in rosenje. V takem vremenu navdu\u0161enje hitro uplahne, a Branko nas je s spodbudnimi besedami in gostobesednimi razlagami zgodovine Amana,  Ajlouna in Jera\u0161a dr\u017eal pokonci, \u010deprav smo postajali – z nogami v blatnih lu\u017eah – kar malodu\u0161ni. Menda ne bo tudi jutri tako, sem razmi\u0161ljala. Popoldne pa je le prikukalo sonce in razsvetlilo nebo, tako da smo si oddahnili.<\/p>\n\n\n\n

\"Jera\u0161
Jera\u0161 – v de\u017eju so nas razveselili muzikantje.<\/figcaption><\/figure><\/div>\n\n\n\n

Naslednji dan se je rodil v blagi toploti in \u010dudovitem son\u010dnem siju! Pravo bo\u017eje darilo! Sprehodili smo se do krstnega kraja ob reki Jordan, kjer je Janez Krstnik krstil Jezusa. Tu sem \u017ee bila, a na drugi strani reke. Preplavili so me spomini na do\u017eivetja v Izraelu. Blatna reka, ki se ne zdi ni\u010d posebnega, je vendar zelo pomemben biblijski kraj. V gornjem toku je \u010dudovito zeleno modra in krst poteka tam v bistvu vse dni v letu, a tega nismo mogli videti. Je pa Jordan jabolko spora med Izraelom in Jordanijo, saj gre za vodo, Jordanija pa \u017eivi v nenehnem pomanjkanju vode. De\u017eela, ki je v 70 % pu\u0161\u010dava, te\u017eko shaja, vsaka kaplja pomeni \u017eivljenje, zato tudi turistom polagajo na srce, da je treba z vodo ravnati skrajno var\u010dno. Po sprehodu ob Jordanu smo ser odpeljali na kopanje v Mrtvem morju. Prvovrstno do\u017eivetje! Plavati ni mogo\u010de, lebdeti v mla\u010dni vodi je pa res krasen ob\u010dutek. Je najbolj slano morje na planetu in le\u017ei na najni\u017eji to\u010dki na Zemlji \u2013 420 metrov pod morsko gladino. Nekateri so si privo\u0161\u010dili tudi mazanje z zdravilnim blatom, ki so ga zelo cenili \u017ee stari Egip\u010dani. Po kopanju smo se povzpeli na znamenito goro Nebo, kjer je bilo Mojzesu dano ugledati obljubljeno de\u017eelo, vanjo stopiti pa ni mogel. Vse naokoli \u010dudoviti razgledi, pokrajina obarvana v vseh odtenkih rjave, ni\u010d zelenja, samo goli gri\u010di, hribi in gore. In \u0161e Madaba je bila na\u0161 cilj ta dan \u2013 znamenit svetopisemski kraj, kjer so \u017ee v davnini izdelovali \u010dudovite mozaike in to po\u010dno \u0161e danes. Najve\u010dja znamenitost kraja je veliki mozai\u010dni zemljevid Svete de\u017eele iz 6. stol., ki je na ogled v cerkvi svetega Jurija.<\/p>\n\n\n\n

\"\"
Mrtvo morje<\/figcaption><\/figure><\/div>\n\n\n\n

Naslednji dan smo si  med vo\u017enjo na jug po Kraljevi cesti, neko\u010d pomembni karavanski poti,   ogledovali gradove: biblijsko trdnjavo Mkaver, kamor je Herod Antipa zaprl Janeza Krstnika in ga kasneje obglavil, nato trdnjavo Kerak, ki je bil mo\u010dna utrdba vitezov kri\u017earjev, ki so od tukaj varovali najpomembnej\u0161i dostop do Jeruzalema. Osupli smo zrli v mogo\u010dni Wadi Mujib, najgloblji vadi v Jordaniji, ki mu pravijo tudi \u00bbVeliki kanjon\u00ab. Pravi \u010dude\u017e narave. Vzeli smo si \u010das in visoko gori spili odli\u010dno kavo s kardamomom, kakr\u0161na se pije po Jordaniji. Zve\u010der smo prispeli v kraj Wadi Musa, ki je odsko\u010dna deska za ogled Petre.<\/p>\n\n\n\n

\"\"
Vzpon na “goro” z utrdbo Mkaver<\/figcaption><\/figure><\/div>\n\n\n\n

Vznemirjenje pred ogledom Petre je bilo res veliko. Toliko sem sli\u0161ala o njej, gledala dokumentarne oddaje, brala, a  videti in do\u017eiveti ta \u010dude\u017e  v \u017eivo je res prvovrstno do\u017eivetje! Razmi\u0161ljala sem tudi o tem, ali bo vsaj pribli\u017eno tako, kot je Petro do\u017eivela avtorica Marguerite van Geldermalsen, ki je prav v Petri spoznala svojega mo\u017ea \u2013 beduina \u2013 in pre\u017eivela kot beduinska \u017eenska v soteski lep kos svojega \u017eivljenja. Svoja do\u017eivetja je zapisala v romanu Poro\u010dena z beduinom. Pomislila sem na Nino Mavri\u010d (Oskarjeva vodnica), ki je tudi poro\u010dena z beduinom  in \u017eivi, ko ne vodi skupin po svetu, v kraju Sveta Katarina blizu istoimenskega znamenitega samostana na Sinaju. Spoznala sem jo, ko sem potovala po Egiptu.<\/p>\n\n\n\n

\"\"
Wadi Mujib<\/figcaption><\/figure><\/div>\n\n\n\n

Imeli smo veliko sre\u010do: vreme je bilo odli\u010dno, na razpolago pa smo imeli kar ves dan! Priznam, da mi je kar nekajkrat vzelo sapo! Neverjetne naravne tvorbe iz rde\u010dega pe\u0161\u010denjaka, pogled na votline v mestu mrtvih, sprehod skozi Sotesko, prvi pogled na Zakladnico, nato pa sprehod po dolini, po mestu \u017eivih, kjer je posejanih na stotine mojstrsko izklesanih pro\u010delij stavb \u2026 Pre\u010dudovito! Nabatejci so bili fantasti\u010dni mojstri graditelji, odli\u010dni strategi, saj so ustvarili ta rde\u010di \u010dude\u017e na kraju, kjer jim noben sovra\u017enik ni mogel priti do \u017eivega. Res, vsa moja pri\u010dakovanja so se izpolnila, zame je bila Petra popolno rojstnodnevno darilo.<\/p>\n

Zve\u010der so \u0161li  nekateri sopotniki  v Akabi silvestrovat na pla\u017eo ob Rde\u010dem morju, z mo\u017eem pa sva pre\u017eivela ve\u010der ob odli\u010dnem mansafu (jagnjetina v omaki iz jogurta, z ri\u017eem in bulgurjem) in knafehu (zdrobovo testo, namo\u010deno v sladkem sirupu). Falaflov, rib, \u0161avarme smo se najedli \u017ee minule dni! Opolno\u010di se je promet v mestu ustavil, vozniki so hupali kot zme\u0161ani, nato pa je nebo razsvetlil razko\u0161en ognjemet. Bila sva po\u0161teno presene\u010dena, saj je Jordanija islamska dr\u017eava in muslimani bodo praznovali novo leto \u0161ele ob son\u010dnem zahodu 30. januarja. Ne bi pri\u010dakovala, da bodo popraznovali tudi \u00bbna\u0161e\u00ab novo leto. Verjetno je bilo to predvsem zaradi \u0161tevilnih tujih turistov.<\/p>\n\n\n\n

\"\"
Zakladnica Petra<\/figcaption><\/figure><\/div>\n\n\n\n

Zadnji na\u010drtovan cilj je bila ro\u017enata pu\u0161\u010dava Wadi Rum, ki nas je vse zanimala. \u010ceprav sem do\u017eivela \u017ee \u0161tevilne pu\u0161\u010dave (V Egiptu, Turkmenistanu, Uzbekistanu, Maroku, v Pamirju \u2026) je bil Wadi Rum res vreden obiska. S petimi d\u017eipi smo se podali v pu\u0161\u010davo, se prepustili vetru in soncu in preprosto u\u017eivali v lepoti okoli nas. \u010cudovit roza rde\u010d pesek v hamadi se je neverjetno lepo podal k modrini neba in rjavim odtenkom okoli\u0161kih vzpetin. Seveda smo sre\u010dali tudi beduine, popili \u010daj v njihovem \u0161otoru in kupili kaj od tega, kar se je ponujalo na stojnicah.<\/p>\n

Zadnji dan smo se sprehodili po starem delu Akabe. Najbolj nas je pritegnila tr\u017enica s \u0161tevilnimi prodajalnami za\u010dimb, \u010dajev in izdelkov ro\u010dne obrti. Kupovali smo seveda tudi rde\u010de-bele naglavne rute, kakr\u0161ne nosijo jordanski mo\u0161ki, pa kozmeti\u010dne izdelke iz vode Mrtvega morja in \u0161e marsikaj. Seveda smo si privo\u0161\u010dili tudi kopanje v Rde\u010dem morju. Nekateri so se odpeljali na imenitno pla\u017eo izven mesta, mene je pa zanimalo predvsem to, kako se kopajo doma\u010dini. Res presenetljivo! \u017denske v dolgih ogrinjalih ali celo burkah niso \u0161le v vodo. Sedele so pod baldahinom in klepetale, matere pa so postopale na obali in kri\u010de usmerjale otro\u010dad, ki je \u010dofotala v plitvini, oble\u010dena od nog do glave! Ne more\u0161 verjeti, da je res \u2013 pa je! \u0160e huje je denimo v Iranu. Ko smo se odpravili kopat v Kaspijsko jezero\/morje, smo ugotovili, da so kopali\u0161\u010da za mo\u0161ke in \u017eenske nekako 200-300 metrov narazen. To nas je hitro odvrnilo od prijetne misli, da bi se \u0161li kopat.<\/p>\n\n\n\n

\"\"
Vzpon na pe\u0161\u010deno sipino v Wadi Rumu<\/figcaption><\/figure><\/div>\n\n\n\n

Akaba je edino jordansko obmorsko mesto na 26 kilometrov obale ob Rde\u010dem morju. Ima poseben status: ni\u017eji davki, ni dajatev, zato so cene tam ob\u010dutno ni\u017eje kot v severnih krajih. To seveda mo\u010dno privla\u010di turiste, predvsem Izraelce, ki imajo le nekaj ve\u010d kot kilometer rde\u010demorske obale.  Akaba se namre\u010d spogleduje z izraelskim Eilatom, ki le\u017ei na drugi strani zaliva in je seveda mnogo razko\u0161nej\u0161e letovi\u0161\u010de; ima kar 458 hotelov!<\/p>\n

O zadnjem dnevu, ki smo ga bili primorani pre\u017eiveti v Istanbulu, ker smo prileteli tja v zgodnjih jutranjih urah, let domov pa imeli \u0161ele ob pol sedmih zve\u010der, ne bom govorila. V tur\u0161ki prestolnici sem bila \u017ee ve\u010dkrat, torej tam ni bilo zame ni\u010desar novega. Jordanija mi bo pa vsekakor ostala v spominu kot o\u010darljiva de\u017eela \u0161tevilnih presene\u010denj, kamor bi se bilo \u010dez nekaj let zanimivo spet vrniti.<\/p>\n\n\n\n

Fotogalerija – klikni na fotografijo …<\/h2>\n\n\n\nngg_shortcode_0_placeholder\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Pi\u0161e sopotnica: Olga Pau\u0161i\u010d Mark Twain je zapisal: \u00bbOdve\u017ei vozle in odjadraj iz varnega pristana. Ujemi veter prilo\u017enosti v svoja jadra!\u00ab Preprosto povedano, potuj in \u017eivljenje bo oplemeniteno s premnogimi novimi spoznanji, izku\u0161njami, ob\u010dutji \u2026 spoznal bo\u0161 kraje, ljudi, njihove obi\u010daje, kulturo in zgodovino. Potovanje nas naredi skromne, uvidimo namre\u010d, kako majhen del sveta zasedamo. Zame so potovanja od nekdaj sol \u017eivljenja. Posebno december me potisne v svet, \u010de je le mogo\u010de. Prvega januarja namre\u010d […]<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":28395,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"ngg_post_thumbnail":0,"footnotes":""},"categories":[4,7,17],"tags":[],"class_list":["post-28394","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-agencija-oskar","category-clani-pisejo","category-jordanija"],"acf":[],"aioseo_notices":[],"aioseo_head":"\n\t\t\n\t\n\t\n\t\n\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t