{"id":28351,"date":"2019-12-17T15:26:59","date_gmt":"2019-12-17T14:26:59","guid":{"rendered":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/?p=28351"},"modified":"2019-12-23T13:00:35","modified_gmt":"2019-12-23T12:00:35","slug":"od-faraonov-do-beduinov","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/od-faraonov-do-beduinov\/","title":{"rendered":"Od Faraonov do Beduinov"},"content":{"rendered":"\n

Pu\u0161\u010davska pravljica<\/span><\/h2>\n\n\n\n

Pi\u0161e: sopotnica Darinka Delak  <\/p>\n\n\n\n

Potovalne zgodbe nas povezujejo. <\/strong>Prepletajo sopotnike in de\u017eele, v katerih pravljico vstopamo. Tudi tokrat je bilo tako: \u017ee pred vzletom na letali\u0161\u010du so med nami presko\u010dile iskrice, ki so se kasneje globoko zapisale v skupno faraonsko in pu\u0161\u010davsko zgodbo in jo tesno zvezale v trdni vozel prijateljstva. Zapisali smo 25. oktober 2019 in vstopili v teater mogo\u010dne civilizacije starega Egipta. Naj se Oskarjeva pravljica 1001 no\u010di za\u010dne zdaj in tu, v veli\u010dastni de\u017eeli.<\/p>\n

Zapi\u0161em svoj prvi korak<\/strong> in \u017ee me objame duh starodavnih \u010dasov. V mislih si naslikam podobo stare Aleksandrije<\/strong>, presti\u017enega obmorskega mesta, ki so ga krasile prelepe stavbe, ogromno pristani\u0161\u010de in ulice polne ljudi. Mesto \u017eubori v gibanju in vrve\u017eu: barvne palete blaga, za\u010dimb in raznih izdelkov se prepletajo pod rokami trgovcev, ki vabijo v svoje male trgovinice. Mesto varuje \u010dvrsta utrdba, citadela, ki je stoletja zagotavljala obrambo pred vpadi osvajalcev. To filozofsko mesto danes krasi pre\u010dudovita aleksandrijska knji\u017enica, zgrajena v ve\u010d nadstropjih, ki se preko steklene barvne kritine pod dolo\u010denim kotom padca son\u010dne svetlobe v notranjosti obarva in prelije s svetlobo. Bralcem nudi mir in podporo, v sebi pa skriva mogo\u010dne zapise in vrednost stare kulture.<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure><\/div>\n\n\n\n

\u017de hitimo po delno pu\u0161\u010davski pokrajini<\/strong> do mogo\u010dnega mesta Kaira<\/strong>, ki se nezadr\u017eno \u0161iri. Zaplavamo v mno\u017eici vozil: sami si krojijo \u0161tevilo pasov in nemogo\u010de je, da bi tu sploh vladal red. Tuk-tuk tu, kombi bus tam, ko\u010dija spet tu, ljudje ska\u010dejo med avtomobili, da lahko pridejo na drugo stran ceste, hupanje tu, hupanje tam \u2026 Na\u0161 prvi vtis je, da smo pri\u0161li v noro mesto. Kljub vsemu gre vse tako, kot je prav. Super so, prav lepo jih je opazovati, kako jim vse to gibanje z lahkoto uspeva.<\/p>\n

Trenutek ujet v ve\u010dnost in utrip mogo\u010dnega velemesta<\/strong> – v pisanem vrve\u017eu ljudi, avtomobilov, barvnih trgovinic in uli\u010dnih prodajalcev. Vse se spontano in z mehkobo prepleta med seboj. Vendar je vsa barvitost, spretnost in iznajdljivost trgovcev najbolj izrazita na slovitem islamskem bazarju Khan el-Khalili. Tam zve\u010der vse o\u017eivi in ob\u010dutek dobim, kot da je vse mesto na uli\u010dicah in \u017eivopisnemu vrve\u017eu ni ne konca ne kraja. Ko za trenutek obstanem, se vpra\u0161am, kje sploh sem. Valovim z gru\u010do ljudi, vsak izmed nas iz\u017eareva svojo podobo in v njej skrito zgodbo o \u017eivljenju in pre\u017eivetju v tem milijonskem velemestu.<\/p>\n

Babilonsko mesto nas preseneti \u0161e s \u0161tevilnimi minareti, s pre\u010dudovito Mohamedovo mo\u0161ejo, z mogo\u010dnim bogastvom egip\u010danske civilizacije ter z zakladi takratnega \u010dasa, zbranimi v velikem muzeju, ki ga krasi Tutankamonova zlata maska.<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure><\/div>\n\n\n\n

To pa \u0161e ni vse.<\/p>\n

Nedale\u010d od hitrorasto\u010dega mesta v Gizi<\/strong> nas pri\u010dakajo. V zgodnjem jutru med igro oblakov na nebu, kot \u017ee toliko let poprej: PIRAMIDE, tihe, mogo\u010dne in veli\u010dastne. Samo so.<\/strong> Zavite so v skrivnost takratnega \u010dasa in njih nastajanja. \u017de tiso\u010dletja ponosno kraljujejo in pojejo hvalnico Zemlji in Univerzumu. Njih energija jih \u0161\u010diti in varuje, da la\u017eje kljubujejo dogajanju okoli njih. Saj \u010dasa za njih obstoj NI, preprosto samo so.<\/p>\n

Ko jih o\u010di v navdu\u0161enju objamejo, nekje v globini sebe za\u010dutim njihovo mo\u010d in veli\u010dino, ki jo iz\u017earevajo s svojo koni\u010dasto podobo. Zdi se, kot da bi hotele poleteti vse vi\u0161e in vi\u0161e proti nebu. Lahko se jim samo priklonim<\/strong>: pre\u010dudovite ste. Vsa mistika starega Egipta je skrita v piramidah iz Gize, zato \u0161e vedno burijo duhove o mo\u010di simbolov in o na\u010dinu nastanka. Vpra\u0161anja se porajajo mnogim obiskovalcem, znanstvenikom in arheologom. One pa ostajajo tam, tihe in skrivnostne, \u010deprav se \u017ee stoletja okoli njih zgrinjajo mno\u017eice ljudi in se jim mesto Kairo, ki se z neverjetno hitrostjo \u0161iri, \u017ee pribli\u017euje in bo verjetno v prihodnosti zakril to lepoto in njih podobo, objeto v morju peska, sredi pre\u010dudovite neskon\u010dne pu\u0161\u010dave. Pogled mi tiho zdrsi \u0161e do sfinge pod njimi, ki je mogo\u010dno prisotna kot nekak\u0161en varuh takratne civilizacije.<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure><\/div>\n\n\n\n

Duh starega Egipta nas tiho in ne\u017eno prime za roko. Ovije nas v tan\u010dico skrivnostnega \u010dasa faraonov<\/strong> in nas popelje na nove poti, k novim zgodbam. V taktu spalnika \u017ee drvimo po neskon\u010dni pu\u0161\u010davski pokrajini vse globje in globje v de\u017eelo. Vso pot nas spremlja ena in edina \u0161e \u017eive\u010da faraonka, kraljica vseh kraljic, v neverjetno lepi modri obleki, lesketajo\u010di se v jutranjem soncu: veli\u010dastna reka Nil<\/strong>. Tiho in mogo\u010dno kraljuje de\u017eeli, kljubuje pu\u0161\u010davi ter nudi pre\u017eivetje mnogim. Spreminjajo\u010da se pokrajina obarvana v odtenke in kontraste barv: od rjavkaste zemlje, do zelenih palm in trav, pa v ozadju do zlatega peska. Mimo nas be\u017eijo vasice in ljudje, vsakodnevno vpeti v ritem \u017eivljenja, ki jim ga nudi lepotica, reka Nil.<\/p>\n

\u017dvi\u017eg, vlak se ustavi, vstopimo v Nubijsko mesto Asuan,<\/strong> v \u010disto drug svet. Tu so se prepletale karavanske poti in sklepale kup\u010dije z zlatom, za\u010dimbami, kadili in di\u0161avami. Trgovsko mesto, ki se \u0161e danes bohoti z enim najve\u010djih bazarjev v Egiptu in tu nas v svoj objem vzame mama Afrika<\/strong>. Trdno in hkrati ne\u017eno nas skozi dih jemajo\u010do lepoto pu\u0161\u010dave popelje v nove faraonske zgodbe, vse do sudanske meje in dale\u010d do doline kraljev, v mesto Luksor. Du\u0161a se izgubi v neskon\u010dnosti pu\u0161\u010dave, pogled ujame pojav fatamorgane. Mama Afrika nas vodi do bogastva neverjetno dobro ohranjenih ostankov templjev in grobnic takratnih faraonov, s pre\u010dudovitimi zidnimi poslikavami, hieroglifi, sfingami in mogo\u010dnimi obeliski ter dvoranami posejanimi s stebri, ki kot nema pri\u010da prikazujejo takratno \u017eivljenje vladarjev, njihove vzpone in padce. Ob tej veli\u010dini me misel popelje v nezavedno, tiso\u010dletja nazaj, med mite in legende zavite v tan\u010dico skrivnosti, pa vendar z mogo\u010dno zgodbo faraonskih \u010dasov vladanja, vojnih pohodov in osvajanja, do pretkanih zarot pa tja do \u017eivljenja preprostih ljudi.<\/p>\n

Ob vsej tej veli\u010dastnosti in pomnikom, ki nam jih je pustila staroegip\u010danska civilizacija, se vpra\u0161am: vse to stoji \u017ee tiso\u010dletja, ob\u010dudujemo in \u010dudimo se, spra\u0161ujemo se, kako je nastalo in ali je bilo to sploh mo\u017eno? Pa vendar je tu, za nas, da se \u010dudimo na\u0161i majhnosti. Spra\u0161ujem se: kaj pa bo na\u0161a civilizacija pustila za seboj? Kaj bodo lahko na\u0161i zanamci raziskovali, odkrivali in ob\u010dudovali od vseh na\u0161ih dose\u017ekov? Kaj bomo lepega zapustili \u010dlove\u0161tvu?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure><\/div>\n\n\n\n

Pot nas popelje v nubijsko vasico,<\/strong> ki le\u017ei v pu\u0161\u010davskem pesku, v bli\u017eini reke Nil, med preproste in tople ljudi, med male pisane hi\u0161ice, ki se v \u017eivih barvah razkazujejo v jutranjem soncu, spet druge pa nakazujejo bogastvo svojega ve\u010dletnega obstoja stare Nubijske gradnje. Na malem tovornjaku stisnjena gru\u010da otrok, ki smeje opazujejo in pla\u0161no dvigajo ro\u010dico v pozdrav, njihova usta se raztezajo v prikrit nasmeh, njih o\u010di pa so tako igrive, iskrive, radovedne in rahlo nagajive. Pomaham jim v pozdrav. O\u010di za\u017earijo in nasmeh se raz\u0161iri.<\/p>\n

Spet drugi doma\u010dini hitijo v svoje trgovinice ali male obrtne delavnice, da ne bi slu\u010dajno zamudili na\u0161 mimohod, da bi nam lahko ponosno in z nasmehom na ustih ponudili svoje izdelke. Pridih na\u0161e civilizacije se \u017ee po\u010dasi vpleta v njihovo \u017eivljenje. Pristnost v pogledih Nubijcev izgublja svojo mo\u010d, v mno\u017eici vse pogosteje prihajajo\u010dih turistov.<\/p>\n

Postanem za hip, pogled mi objame vse, kar lahko dose\u017ee ta hip. Afrika, \u0161e vedno skrivnostna, tiha in lepa. \u010cudovita si.<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure><\/div>\n\n\n\n

Objame nas reka Nil,<\/strong> ki tiho vlada. Na blazinah feluke z vetrom v jadrih komaj sli\u0161no drsimo po gladini in ob\u010dudujemo neskon\u010dno lepoto, mir in modrino. V daljavi se z o\u010dmi poigrava barvitost prepletena v neverjetnih kontrastih de\u017eele, od \u010diste modrine, do zelenja ob reki, le nekaj korakov stran pa se \u017ee strmo dviga pu\u0161\u010dava. Po celodnevnem predajanju njenim lepotam nas ne\u017eno zaziba v spanec in objame nas mir \u00bbNilske no\u010di\u00ab.<\/p>\n

Zbudim se v jutro. Pogled mi onemi.<\/strong> Vse okrog mene le mir in ti\u0161ina, \u0161e reka se ne premakne in daje ob\u010dutek kot da spi. Zdi se, kot da je vsa narava obstala, kot da je \u010dista nirvana. Le tam v daljavi se prav tiho, mehko in ne\u017eno prebuja nov dan in narava se obarva v odtenkih vzhajajo\u010dega sonca. \u010cutim popolno predanost in harmonijo. Tih vzdih v sebi\u2026.VAUUU\u2026..kako \u010dudovito!<\/strong> Obstanem in nemo opazujem, ne upam si odtegniti pogleda od te lepote, od mehkobe jutranjega dne, kot da bi jo hotela za zmeraj vtisniti v spomin. In ko mi le uspe, po\u010dasi vdihnem in Ona, kot da me je sli\u0161ala, z globokim vzdihom razpre roke in s prvimi \u017earki sonca prebudi vso naravo. Vse zadrhti in o\u017eivi. NOV DAN, ujet v trenutek lepote.<\/strong><\/p>\n

Te\u017eko se poslovim od starega Egipta, saj imam ob\u010dutek, da skriva veliko ve\u010d zgodb, kot nam jih je razkril. Morda ve\u010d kdaj drugi\u010d. Kdo ve.<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure><\/div>\n\n\n\n

Odpravljamo se na Sinaj<\/strong>, v pu\u0161\u010davsko pravljico, med beduine. Naj se nova zgodba za\u010dne! Ob vstopu v beduinski kamp, ob pogledu na prebivalce pu\u0161\u010dave, mi srce zaigra. Kaj se tu skriva zame?<\/strong> Najprej gremo do \u010dudovito ohranjenega samostana, do zgradbe obdane z obzidjem, skrite pod Sinajskimi gorami, ki v svojih nedrjih hrani mistiko in bogastvo preteklega \u010dasa, do veli\u010dastne zbirke verskih rokopisov v razli\u010dnih jezikih in starodavnih ikon. Do\u017eivljam veli\u010dino, objeto v ti\u0161ino gora.<\/p>\n

Vzpon na Mojzesovo goro<\/strong> spremljajo pogledi na razgibano gorovje vse naokrog, obarvano s prelivanjem barv zahajajo\u010dega sonca. Ob spustu nam pot osvetljuje veli\u010dastno nebo, \u010digar temno obleko krasijo in osvetljujejo lesketajo\u010de se zvezde in ponosna gospa luna.<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure><\/div>\n\n\n\n

Pu\u0161\u010dava. Tiha, mirna, veli\u010dastna. Samo si. <\/strong>Nudi\u0161 nam toploto in prevzamejo nas mogo\u010dne sipine, o\u010dem nedostopne pu\u0161\u010davske ravnice ter divja razgibanost pokrajine, ki se bohoti s pre\u010dudovitimi hudourni\u0161kimi kanjoni. Pogled se vname ob paleti barv vulkanskih kamnin, ki v objemu peska izra\u017eajo svojo lepoto, \u010darovnijo in umetnost narave. Z domi\u0161ljijo neverjetne oblike goratih predelov prikazujejo podobo tako \u017eivali kot ljudi. Pogled mi obstane na steni, ki pokon\u010dno stoji z izklesano ravno povr\u0161ino \u2013 kot da bi komaj \u010dakala, da nekdo nanjo zapi\u0161e nove modrosti, morda deset zapovedi \u010dasa, ki ga \u017eivimo tu in zdaj.<\/p>\n

Ob do\u017eivljanju lepote v neskon\u010dni ti\u0161ini pu\u0161\u010dave, ki me na hitro osvoji in me ne izpusti, se v nekem trenutku ob pu\u0161\u010davskem ognju s pogledom uprtim v zvezdno nebo ob opazovanju utrinkov globoko v meni zbudi spoznanje: da, tu me \u010daka, moja nekdaj nedokon\u010dana pu\u0161\u010davska pravljica. <\/strong>V soju ognja opazujem beduine, kako preprosti so in nasmejani, polni zgodb, zliti s svojo de\u017eelo. V sebi nosijo bogato znanje in modrost.<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure><\/div>\n\n\n\n

Trenutek – kot da se je ustavil \u010das. <\/strong>Neizmerna spokojnost no\u010di najprej objame gore, nato se tiho spusti do pu\u0161\u010dave in z ne\u017enim dotikom roke objame \u0161e mene. Preplavi me ob\u010dutek, kot da me je nebo v svojem naro\u010dju poneslo tja dale\u010d med zvezde, da z njimi zaple\u0161em in zapojem. Nepojmljivo lepo mi je pri srcu. <\/strong>Sedim in se zibam v sozvo\u010dju narave, \u017eare\u010de princese mi pojejo pre\u010dudovite uspavanke. \u0160e luna si privzdigne in naravna svojo obleko in se zaziba z njimi.<\/p>\n

Ple\u0161ejo in ple\u0161ejo \u2026 pojejo in pojejo \u2026 vse dokler iz daljave ne za\u010dutijo ne\u017enega drgetanja in komaj sli\u0161en vzdih prebujajo\u010dega dne v zarisovanju barv vzhajajo\u010dega sonca. S poklonom naravi me spustijo in polo\u017eijo na pesek sredi pu\u0161\u010dave. Objamejo me prvi \u017earki sonca.<\/p>\n

Kako lepa in \u010darobna je pu\u0161\u010davska no\u010d v siju milijonov zvezd. <\/strong><\/p>\n

Kako lepa in \u010dudovita je pu\u0161\u010dava, njena spokojnost, mir in ti\u0161ina.<\/p>\n

\u017divost narave je skrita v morju peska, ki mi kar zbe\u017ei med prsti.<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure><\/div>\n\n\n\n

Kaj bi tu \u0161e dodali? Na\u0161a zgodba starodavnega Egipta se je globoko zapisala v srca sopotnikov. <\/strong>Vsak zase je vstopil v potovalno gledali\u0161\u010de in odigral svojo zgodbo. Vase smo shranili slike de\u017eele, njene lepote, bogastva in preprostost ljudi. Med nami so se spletle nevidne vezi, ki nas bodo \u0161e dolgo bogatile.<\/p>\n

Vse se enkrat kon\u010da. Te\u017eko se je iz pu\u0161\u010davskega miru spet umestiti v tokove dana\u0161nje dru\u017ebe. Ob\u010dutek imam, kot da bi pri\u0161la iz nekega drugega \u010dasa.<\/strong> \u0160e enkrat hvala za odli\u010dno dru\u017ebo, dragi sopotniki, za ves smeh in na\u0161o faraonsko zgodbo.<\/a> Brez vas je ne bi bilo.<\/p>\n

Do ponovnega snidenja! Salam alejkum! <\/strong><\/p>\n

Va\u0161a sopotnica Darinka Delak  <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Pu\u0161\u010davska pravljica Pi\u0161e: sopotnica Darinka Delak   Potovalne zgodbe nas povezujejo. Prepletajo sopotnike in de\u017eele, v katerih pravljico vstopamo. Tudi tokrat je bilo tako: \u017ee pred vzletom na letali\u0161\u010du so med nami presko\u010dile iskrice, ki so se kasneje globoko zapisale v skupno faraonsko in pu\u0161\u010davsko zgodbo in jo tesno zvezale v trdni vozel prijateljstva. Zapisali smo 25. oktober 2019 in vstopili v teater mogo\u010dne civilizacije starega Egipta. Naj se Oskarjeva pravljica 1001 no\u010di za\u010dne zdaj in […]<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":28356,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"ngg_post_thumbnail":0,"footnotes":""},"categories":[4,7,15],"tags":[],"class_list":["post-28351","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-agencija-oskar","category-clani-pisejo","category-egipt"],"acf":[],"aioseo_notices":[],"aioseo_head":"\n\t\t\n\t\n\t\n\t\n\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t