{"id":27575,"date":"2019-07-03T08:06:45","date_gmt":"2019-07-03T06:06:45","guid":{"rendered":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/?p=27575"},"modified":"2025-07-23T11:49:06","modified_gmt":"2025-07-23T09:49:06","slug":"pokukajmo-v-transilvanijo","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/pokukajmo-v-transilvanijo\/","title":{"rendered":"Pokukajmo v Transilvanijo"},"content":{"rendered":"\n

Pi\u0161e: Betka Logar<\/em><\/p>\n

Potovanja v Romunijo >><\/a><\/strong><\/span><\/p>\n

Po monotoni vo\u017enji ob Blatnem jezeru in preko polj panonske ni\u017eine naposled le vstopimo v Romunijo. <\/strong>Najprej se ustavimo v Oredei, kjer nas na Trgu zdru\u017eitve, obdanim s slikovitimi stavbami v stilu mad\u017earske secesije, pozdravi spomenik Mihaelu Pogumnem in prvi zdru\u017eitvi zgodovinskih kne\u017eevin Transilvanije, Moldavije in Vla\u0161ke leta 1600. \u017de nadaljujemo pot proti Cluju Napoci, rojstnemu kraju Matije Korvina, ki ga Slovenci poznamo kot Kralja Matja\u017ea. Cluj je tudi glavno mesto Transilvanije, torej de\u017eele onkraj gozda.<\/p>\n

Med potjo se iz Panonske ni\u017eine dvignemo na Transilvansko planoto. Opazujemo razgibano pokrajino<\/strong>; gozd, kjer prevladujejo listavci, pa \u0161iroke in valovite travnike in pa\u0161nike na katerih se pasejo veliki tropi ovac nad katerimi bdijo skrbni pastirji. Vozimo se po vaseh, kjer se tradicionalno sre\u010duje s sodobnim, pa tudi vaseh, ki izumirajo. Zakaj? Starej\u0161i prebivalci, ki so v prej\u0161njem re\u017eimu tu delali na skupnih, recimo dru\u017ebenih posestvih, danes obdelujejo vsak svoj ko\u0161\u010dek zemlje, kar komaj zadostuje samooskrbi, mlaj\u0161i pa so od\u0161li v svet za la\u017ejim kosom kruha. Spet drugje je polje sodobno obdelano. Preseneti nas naselje polno mogo\u010dnih vil, s \u0161tevilnimi okni in razko\u0161nimi strehami, ki so si jih zgradili t.i. romski kralji. Romi, ljubitelji bli\u0161\u010da, razko\u0161je in bogastvo razkazujejo na svoj na\u010din.<\/p>\n

\u017de smo v prvem, nekdaj utrjenem sa\u0161kem mestu na na\u0161i poti, Cluju.<\/strong> Tu se najprej ustavimo pri mogo\u010dnem spomeniku Matiju Korvinu, za njim stoji gotska cerkev, ki bo po prenovi po dolgih stoletjih spet slu\u017eila kot katoli\u0161ka katedrala. In \u017ee stojimo pred najstarej\u0161o hi\u0161o v mestu, gotsko hi\u0161o v kateri se je leta 1443 rodil znameniti mad\u017earski kralj Matija Korvin. Pot nadaljujemo proti Sege\u0161vari, Unescovi zakladnici kulturne dedi\u0161\u010dine, najstarej\u0161em \u0161e \u017eivem, obzidanem mestu. Stolpi na obzidju, veli\u010dastni mestni stolp in \u0161olski hrib dajejo pe\u010dat Sege\u0161vari in so \u017eiva pri\u010da delovanju sa\u0161kih Nemcev v mestu. Veliko popotnikov se ustavi v Sege\u0161vari, ker naj bi se tu rodil grof Vlad Tepe\u0161, navdih pisatelju Branu Stockerju pri pisanju romana Drakula.<\/p>\n\n\n\n

\"\"
Bra\u0161ov: Sprehod med tr\u017enico<\/em><\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n

\u2026 na potovanju po Transilvaniji se ustavimo v Bra\u0161ovu<\/strong>, mestu tik pod vzhodnimi Karpati. Da smo na pravi poti, nam \u017ee od dale\u010d sporo\u010da napis nad mestom. Hitro tudi ugotovimo, kje je center mesta, saj velika \u010drna cerkev, nekdaj najve\u010dja med Dunajem in Bizancem, po vi\u0161ini presega stavbe dale\u010d naokoli. To, najve\u010djo gotsko cerkev v jugovzhodni Evropi so gradili konec 14. in v 15. stoletju. Gradnja je bila pogosto prekinjena zaradi tur\u0161kih vdorov. Kot katoli\u0161ka cerkev je bila posve\u010dena Devici Mariji, z reformacijo pa je postala protestantska. Konec 17. stoletja je velik po\u017ear cerkev po\u010drnil, od tod tudi ime \u010drna cerkev.<\/p>\n

Cerkev je v za\u010detku imela tudi pomembno obrambno vlogo. V primeru groze\u010de nevarnosti so se me\u0161\u010dani zatekli v cerkev.<\/strong> Vsak je imel natan\u010dno dolo\u010deno mesto in tudi vlogo, mo\u0161ki pri vratih, \u017eenske in otroci v sredini. Ko mesto \u0161e ni bilo obzidano so debeli zidovi predstavljali prvo obrambno \u010drto. Poleg impozantne gotske arhitekture v cerkvi najdemo kar nekaj prese\u017ekov. Tu je shranjenih 119 anatolskih (Tur\u0161kih) tapet in preprog, ki so jih poklonili trgovci v zahvalo za varen povratek domov iz vzhodnih in ju\u017enih de\u017eel \u2013 iz trgovskih pot. To je najve\u010dja tovrstna zbirka v Evropi. Da bi za\u0161\u010ditili te dragocenosti, so celo za\u0161\u010ditili stekla z UV premazom. V cerkvenem zvoniku mogo\u010dno zvoni najve\u010dji zvon v Romuniji,<\/strong> na cerkvenem koru so orgle s kar \u0161tiri tiso\u010d pi\u0161\u010dalmi. Ogled cerkve zelo priporo\u010dam, \u010deprav je potrebno pla\u010dati manj\u0161o vstopnino. Ljubitelji orgelske glasbe pa ne smejo zamuditi sobotnega recitala ob 18-ti uri. Toliko za poku\u0161ino, mnogo, mnogo ve\u010d pa na na\u0161em potovanju po Transilvaniji.<\/strong><\/p>\n\n\n\n

\"Transilvanija\"
Bra\u0161ov: \u010crna cerkev<\/em><\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n
\n
\"\"
Grad Bran – znan tudi kot grad grofa Drakule<\/em><\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n
\"\"
Moldau: Samostan Moldovita<\/em><\/figcaption><\/figure>\n<\/figure>\n\n\n\n

Potovanja v Romunijo >><\/a><\/strong><\/span><\/p>\n\n\n\n\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Pi\u0161e: Betka Logar Potovanja v Romunijo >> Po monotoni vo\u017enji ob Blatnem jezeru in preko polj panonske ni\u017eine naposled le vstopimo v Romunijo. Najprej se ustavimo v Oredei, kjer nas na Trgu zdru\u017eitve, obdanim s slikovitimi stavbami v stilu mad\u017earske secesije, pozdravi spomenik Mihaelu Pogumnem in prvi zdru\u017eitvi zgodovinskih kne\u017eevin Transilvanije, Moldavije in Vla\u0161ke leta 1600. \u017de nadaljujemo pot proti Cluju Napoci, rojstnemu kraju Matije Korvina, ki ga Slovenci poznamo kot Kralja Matja\u017ea. Cluj je […]<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":27577,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"ngg_post_thumbnail":0,"footnotes":""},"categories":[4,280,18],"tags":[],"class_list":["post-27575","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-agencija-oskar","category-romunija","category-vodniki"],"acf":[],"aioseo_notices":[],"aioseo_head":"\n\t\t\n\t\n\t\n\t\n\t\n\t\n\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t