{"id":27126,"date":"2019-04-24T11:22:41","date_gmt":"2019-04-24T09:22:41","guid":{"rendered":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/?p=27126"},"modified":"2019-05-15T07:23:46","modified_gmt":"2019-05-15T05:23:46","slug":"zakaj-v-skandinavijo-se-sprasuje-brane","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/zakaj-v-skandinavijo-se-sprasuje-brane\/","title":{"rendered":"Zakaj v Skandinavijo, se spra\u0161uje Brane"},"content":{"rendered":"

Pi\u0161e: vodnik Branko Struga<\/p>\n

Najprej se velja pozabavati s samim pojmom. Na kaj mislimo, ko govorimo o skandinavskih de\u017eelah?<\/strong> Je to Skandinavski polotok z Norve\u0161ko in \u0160vedsko na njem? Spada sem tudi Danska, mogo\u010de Finska? Kaj pa Islandija, Ferski otoki in severni del evropske Rusije?<\/p>\n

Gledano strogo geografsko sta skandinavski de\u017eeli le \u0160vedska in Norve\u0161ka.<\/strong> Le\u017eita na polotoku, po katerem te\u010de staro Skandinavsko gorovje. Ker imata z Dansko, Ferskimi otoki in Islandijo veliko zgodovinskih, jezikoslovnih, socialnih in vrednostnih skupnih to\u010dk, v\u010dasih ob terminu Skandinavija pomislimo tudi na te de\u017eele. Pravilneje bi jih ozna\u010dili kot Severne ali Nordijske. Na severu Evrope le\u017eita \u0161e Finska in pa evropski del severne Rusije, ki po zgodovinskem, verskem in jezikovnem kriteriju ne spadata v ta nabor, sta pa zaradi klimatskih danosti in z njimi povezanimi prakti\u010dnimi re\u0161itvami v vsakdanjem \u017eivljenju dodatna obogatitev tega dela Evrope.<\/p>\n

\"Skandinavija-los\"<\/p>\n

Zakaj torej v Skandinavijo;<\/strong> na Norve\u0161ko, \u0160vedsko in Finsko? Sam se bli\u017eam \u0161estdesetim. Opa\u017eam, da me velika mesta, zelo turisti\u010dne znamenitosti, mno\u017ei\u010dno obiskani muzeji in kulinarika ne zanimajo ve\u010d, kot so me neko\u010d. Veliko ve\u010d mi pomenijo gozdovi, pti\u010dje petje, veter na izpostavljenih legah, odprti pogledi, skalni previsi, sonce in de\u017e \u2026 Narava z vso svojo mo\u010djo in pojavnostjo. Mislim, da tega nikjer v Evropi ne morete ujeti na tako elementarni ravni, kot prav na evropskem severu. Del odgovora na vpra\u0161anje zakaj ravno tam se skriva \u017ee v statisti\u010dnih geografskih podatkih. \u0160vedska je 5. najve\u010dja evropska de\u017eela (a le 10 milijonov prebivalcev ), Norve\u0161ka je 6. (5 mio. preb. ), Finska pa 8. (5 mio. preb.). Vse tri dr\u017eave so mnogo gosteje naseljene na jugu. Na severu prevladuje narava. Poenostavljeno re\u010deno: kjer ni ljudi, gospodarijo naravne zakonitosti. \u010ce se sku\u0161ate umestiti v naravni in kozmi\u010dni red, morate tja!<\/p>\n

Zakaj \u0160vedska redkeje, pogosteje pa Finska in Norve\u0161ka?<\/strong> \u0160vedska je po svoji legi in pokrajinskih zna\u010dilnostih nekje vmes, med Finsko in Norve\u0161ko. Ti dve sta si sila razli\u010dni in sta kar se da \u010disti odslikavi dveh ekstremov. Finska je v glavnem ravninska in pora\u0161\u010dena z gozdom. Finci so zato prebivalci gozda; introvertirani individualisti, redkobesedni in razmi\u0161ljajo\u010di. Norve\u0161ka je de\u017eela velikih razgledov, razgibana, skalnata in obmorska. Norve\u017eani so delovni, disciplinirani in prete\u017eno skromni. Pred nafto in zaslu\u017eki povezanimi z njo so bili v glavnem (revni) kmetje in ribi\u010di.<\/p>\n

\"Skandinavija-Norve\u0161ka-Nordkapp\"<\/p>\n

Finska ima v glavnem celinsko podnebje;<\/strong> vro\u010da poletja in mrzle zime. Zanimiva je od severa do skrajnega juga. Na jugu le\u017eijo prestolnica, pristani\u0161\u010de Helsinki, Slovencem poznani zimsko\u0161portni center Lahti, najstarej\u0161e finsko mesto Turku. V osrednjem delu so \u0161tevilna jezera, pa tudi ve\u010dja mesta kot so Tampere, Jyvaskila, Kuopio in Oulu. Na severu je najve\u010dje mesto Rovaniemi s 60.000 prebivalci. Le\u017ei prav na polarnem krogu. Je prestolnica Laponske, kjer prebiva ve\u010d severnih jelenov kot ljudi. Severno od Rovaniemija so veliki narodni parki, osamljene vzpetine s smu\u010di\u0161\u010di, ki obratujejo do maja, reke, gozdovi, Narava z veliko za\u010detnico.<\/p>\n

Norve\u0161ka je obmorska,<\/strong> gorata de\u017eela izjemnih razgledov in velikih naravnih lepot. Na jugu so glavno mesto Oslo, naftna prestolnica Stavanger in zgodovinsko (hanseatsko) pristani\u0161\u010de Bergen. Osrednji del je turisti\u010dno najbolj obiskan. To je de\u017eela globokih in ozkih zalivov, fjordov, osamljenih kmetij in malih vasi. De\u017eela za pe\u0161a\u010denje, kjer se za vsakim ovinkom in na vsaki vzpetini vidi ve\u010d in bolje. Sever je mo\u010dan, narava pa prvinska in neukro\u010dena. Gozdna meja je pri 400 metrih nad morjem, okoli Nordkappa rastja sploh ni ve\u010d. Na norve\u0161kem severu \u017eivijo severni jeleni, losi, lososi in celo mu\u0161katno govedo. Ljudje smo tu blizu svojega roba, veseli dru\u017ebe in (po)mo\u010di skupnosti. Prav posebno lepa je celotna norve\u0161ka atlantska obala; \u0161tevilni otoki, osamljeni zalivi, pti\u010dje skale, \u010deri, ribi\u0161ki \u010dolni \u2026 Zrak, morje, skale, veter in sol.<\/p>\n

\"Skandinavija-Lofoti\"<\/p>\n

S severno Evropo smo \u0161ele za\u010deli in bomo vsekakor tudi nadaljevali. Kot smo rekli, tu so \u0161e Danska, \u0160vedska in evropska Rusija.<\/p>\n

Ve\u010d … Potovanja v Skandinavijo<\/a><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Pi\u0161e: vodnik Branko Struga Najprej se velja pozabavati s samim pojmom. Na kaj mislimo, ko govorimo o skandinavskih de\u017eelah? Je to Skandinavski polotok z Norve\u0161ko in \u0160vedsko na njem? Spada sem tudi Danska, mogo\u010de Finska? Kaj pa Islandija, Ferski otoki in severni del evropske Rusije? Gledano strogo geografsko sta skandinavski de\u017eeli le \u0160vedska in Norve\u0161ka. Le\u017eita na polotoku, po katerem te\u010de staro Skandinavsko gorovje. Ker imata z Dansko, Ferskimi otoki in Islandijo veliko zgodovinskih, jezikoslovnih, […]<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":27129,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"ngg_post_thumbnail":0,"footnotes":""},"categories":[4,406,405,262,18],"tags":[407,408,410],"class_list":["post-27126","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-agencija-oskar","category-finska","category-norveska","category-skandinavija","category-vodniki","tag-finska","tag-norveska","tag-skandinavija"],"acf":[],"aioseo_notices":[],"aioseo_head":"\n\t\t\n\t\n\t\n\t\n\t\n\t\n\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t