Veselo pokopali\u0161\u010de se nahaja v vasi Sapinta (izg. Sapnca) v pokrajini Maramures.<\/p>\n
Maramures je zgodovinska pokrajina,<\/strong> ki le\u017ei na severu Romunije. Del le\u017ei tudi v Ukrajini. \u0160e danes je pokrajina ruralna in popotnik dobi ob\u010dutek, kot da se je tu ustavil \u010das. Pokrajina, kjer konjska vprega ni ni\u010d nenavadnega. Sama pokrajina je izredno bogata z gozdovi, zato je trgovina z lesom glavna industrijska dejavnost. Glavno mesto de\u017eele je Satu Mare.<\/p>\n Ime de\u017eele Maramures, pomeni Veliki Mure\u0161, to je reka, ki prite\u010de iz Karpatov. Dolga je 725 km in se pri mad\u017earskem mestu Segedin zliva v Tiso.<\/p>\n No in mi po ozkih cestah prispemo v Sapinto. Ve\u010dja vas ali malo mesto, kakor \u017eelite, ima eno izmed najve\u010djih turisti\u010dnih zanimivosti v Romuniji, to je \u00bbveselo pokopali\u0161\u010de\u00ab.<\/p>\n Veselo pokopali\u0161\u010de je pokopali\u0161\u010de, kjer nas pri\u010daka \u010disto druga zgodba,<\/strong> kot smo jo vajeni doma.<\/strong> Tam vsak nagrobnik pove kaj \u0161aljivega o pokojniku, predvsem pa so izredno \u017eivih barv. Vsaka barva ima svoj pomen: modra pomeni svobodo, rumena plodnost, rde\u010da strast, zelena \u017eivljenje in na koncu \u010drna, ki pomeni smrt. Ravno unikatna modra barva se imenuje kar Sapanta modra.<\/p>\n Od kje ta tradicija?<\/strong> \u017de stari Da\u010dani (praprebivalci Romunije) so verjeli, da je smrt samo prehod v novo, bolj\u0161e \u017eivljenje. Prvi, ki je obudil to tradicijo oz. verovanje je bil lokalni umetnik, samouk Stan Ioan Patras, ki je prvi spomenik napravil leta 1935. Do svoje smrti leta 1977 je napravil okoli 800 spomenikov. Danes njegovo delo nadaljuje \u017ee tretja generacija umetnikov, ki tako ta \u017eiv in zanimiv obi\u010daj ohranjajo naprej.<\/p>\n Sam nagrobnik je visok 1,5 metra in ima vedno na vrhu streho.<\/strong> Na nagrobniku je obi\u010dajno prikazano pokojnikovo \u017eivljenje, posebnosti, delo, hobi. Seveda gredo tudi ti nagrobniki s \u010dasom naprej, predvsem v smislu tehni\u010dnih inovacij. \u010ce so bili na za\u010detku \u0161e naslikani s konjsko vprego, pa so danes s traktorjem. Ja, \u010dasi se spreminjajo.<\/p>\n Nagrobniki so narejeni iz hrastovega lesa.<\/strong> Na nekaterih lahko vidite napisa na obeh straneh. Za to obstajata dve razlagi. Po prvi je na eni strani, v verzih, napisana zgodba pokojnika, na drugi strani pa kak \u0161aljiv dogodek, ki se mu je pripetil. Zopet po drugi razlagi, pa sta v grobu dva pokojnika in vsak ima svojo zgodbo. Tu moram pojasniti, da po navadi le\u017ei v grobu samo en pokojnik.<\/p>\n Napisi na nagrobnikih pa so lahko sme\u0161ni, karakterni, iskreni.<\/strong> Sam ustanovitelj tega pokopali\u0161\u010da ima napis:<\/p>\n \u00bbOd majhnega me ljudje poznajo kot Stana Ioana P\u0103tra\u015fa.<\/em><\/p>\n Poslu\u0161ajte me prijatelji,<\/em><\/p>\n v mojih besedah ni la\u017ei.<\/em><\/p>\n Skozi vse \u017eivljenje nikomur nisem \u017eelel \u017ealega,<\/em><\/p>\n delal sem dobro, kolikor sem lahko.<\/em><\/p>\n Vpra\u0161ajte kogarkoli.<\/em><\/p>\n Ah, moj ubogi svet.<\/em><\/p>\n Te\u017eko je bilo \u017eiveti v njem.\u00ab<\/em><\/p>\n Zanimiv je tudi napis, posve\u010den ta\u0161\u010di:<\/em><\/p>\n \u00bbPod tem te\u017ekim kri\u017eem,<\/em><\/p>\n le\u017ei moja ta\u0161\u010da,<\/em><\/p>\n \u010de bi tri dni dlje \u017eivela,<\/em><\/p>\n sam bi sedaj bil<\/em><\/p>\n na njenem mestu.<\/em><\/p>\n Ti, ki bo\u0161 hodil tod okoli,<\/em><\/p>\n Prosim ne zbudi je,<\/em><\/p>\n ker vrnila se bo domov.\u00ab<\/em><\/p>\n Nehote pa se mi utrne misel, da imajo nekaj podobnega tudi v Srbiji,<\/strong> tam so taki nagrobniki predvsem v \u0160umadiji in se imenujejo \u00bb krajputa\u0161i\u00ab.<\/p>\n In ko smo se nau\u017eili zanimivega pokopali\u0161\u010da, ima pokrajina Maramures \u0161e eno zanimivost. To so lesene cerkve.<\/p>\n Zakaj lesene cerkve?<\/strong> V Maramuresu imajo veliko lesa, lesni obrtniki od tod pa so mojstri svojega poklica. No vzrok je predvsem v tem, da je to obmo\u010dje bilo pod mad\u017earskim oz. habsbur\u0161kim vplivom. Kot nam je znano, sta to rimokatoli\u0161ki de\u017eeli, tu pa je bilo doma pravoslavje. Zato so jim dovolili graditi samo lesene cerkve, ki bi jih slej ko prej pokopal \u010das.<\/p>\n Cerkve, ki jih vidite so bile zgrajene v za\u010detku 18. stoletja iz hrastovih brun. Zanimivost je visok stolp oz. zvonik ki kar kipi kvi\u0161ku. Cerkev je sestavljena iz dveh prostorov, spodnji je namenjen liturgiji, zgornji pa je bil v \u010dasu mojega obiska zaprt.<\/p>\n V tem samostanu so nune, ki te prijazno sprejmejo in razka\u017eejo posest. \u010ceprav je bila, ko sem bil tam, zima, pa je bilo kar veliko obiskovalcev. Vera v Romuniji se krepi in to je videti na vsakem koraku. V Bukare\u0161ti menda grade najve\u010djo pravoslavno katedralo na svetu.<\/p>\n Pa vendarle tega v Maramuresu ni \u010dutiti in \u010dlovek, se tu lahko le \u010dudi spretnosti in iznajdljivosti graditeljev.<\/p>\n Zaradi svoje unikatne izvedbe in izgleda je ta cerkev, skupaj \u0161e s sedmimi lesenimi cerkvami leta 1999 postala del UNESCOve kulturne in naravne dedi\u0161\u010dine.<\/p>\n \u010ce si \u017eelite spoznati pravo Romunijo, neokrnjeno de\u017eelo, prijazne ljudi, dobro hrano in kapljico ter pri tem do\u017eiveti \u0161e de\u017eelo, kjer se je ustavil \u010das, potem je Maramures idealno mesto za vas.<\/strong><\/p>\n <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Pi\u0161e vodnik Bojan Gro\u0161elj Po navadi so pokopali\u0161\u010da mesto, kjer se \u010dlovek dostojanstveno poslovi ali pa spomni pokojnikov. Toda Romunija je zanimiva de\u017eela in v njej boste na\u0161li veselo pokopali\u0161\u010de. Veselo pokopali\u0161\u010de se nahaja v vasi Sapinta (izg. Sapnca) v pokrajini Maramures. Maramures je zgodovinska pokrajina, ki le\u017ei na severu Romunije. Del le\u017ei tudi v Ukrajini. \u0160e danes je pokrajina ruralna in popotnik dobi ob\u010dutek, kot da se je tu ustavil \u010das. Pokrajina, kjer konjska […]<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":26938,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"ngg_post_thumbnail":0,"footnotes":""},"categories":[4,280,18],"tags":[302],"class_list":["post-26936","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-agencija-oskar","category-romunija","category-vodniki","tag-romunija"],"acf":[],"aioseo_notices":[],"aioseo_head":"\n\t\t\n\t\n\t\n\t\n\t\n\t\n\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t![\"Romunija\"](\"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/wp-content\/uploads\/sites\/2\/2019\/03\/P2098105-1024x768.jpg\" "\\"Romunija\\"")
<\/p>\n![\"Veselo](\"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/wp-content\/uploads\/sites\/2\/2019\/03\/P2098098-e1553067417333-768x1024.jpg\" "\\"Veselo")
<\/p>\n![\"Romunija\"](\"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/wp-content\/uploads\/sites\/2\/2019\/03\/P2098111-e1553067483496-768x1024.jpg\" "\\"Romunija\\"")
<\/p>\n![\"Veselo](\"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/wp-content\/uploads\/sites\/2\/2019\/03\/P2098094-e1553067555230-768x1024.jpg\" "\\"Veselo")
<\/p>\n