Ayubovan, \u0160rilanka!<\/strong><\/p>\n Bilo je, kot bi se prestavili v \u010disto drug svet in druga\u010den \u010das. Marsikdo izmed nas 22 Oskarjevih popotnikov je \u017ee do\u017eivel Indijo, torej je mo\u017ena rahla primerjava, a samo delna. \u0160rilanka je pravljica, ki bi jo z veseljem spoznaval vedno znova. Midva z mo\u017eem sva ravninska \u010dloveka, Prekmurca, nikoli se nisva podajala v gore, \u0161e na hribe in hrib\u010dke bolj obotavljivo, tako je bila \u0160rilanka za naju ne samo pravljica, ampak obenem trd oreh. Toliko stopni\u010dk, stopnic, stopni\u0161\u010d! Bog se usmili! Sicer sva vedela \u017ee doma, da ne bo preprosto, zato sva si rekla: \u010ce ne zmoreva dose\u010di vrha gore, se ji vsaj pokloniva na prvi stopnici! Tako nisva osvojila Levje skale Sigiryje niti Adamovega vrha. A bila sva tam in to je pomembno! Ko sem bila \u0161e zaposlena na lendavski dvojezi\u010dni osnovni \u0161oli, so me u\u010denci pogosto pobarali, zakaj tako strastno potujem, ko se pa da vse de\u017eele ogledati na TV kanalih, kar je enostavno in poceni. Obi\u010dajno sem jih vpra\u0161ala, ali imajo raje ananas na fotografiji v Lidlovem katalogu ali sve\u017eega, ki jim ga mama doma servira na kro\u017eniku. Takoj jim je bilo jasno, kam merim in potem sem jim pogosto pripovedovala o do\u017eivetjih v velikem, njim precej tujem svetu. Tako je to: videti mora\u0161, se dotakniti, za\u010dutiti, zavohati, in \u010de je le mogo\u010de do\u017eivetja ubesediti, posredovati \u0161e drugim, da se odlo\u010dijo kreniti na pot.<\/p>\n Bili smo zanimiva skupina: prete\u017eno osebki srednjih let in starej\u0161i, torej upokojenci. Mlade bi lahko na\u0161tela na prste ene roke. Med nami \u0161tirje Hrvati iz Zagreba. Sprva smo jih malce postrani tipali, na koncu pa \u017ee vsi govorili hrva\u0161ko, saj je znano, da se obratno nikoli ne bi zgodilo! Slovenci smo pa\u010d kot \u017eve\u010dilna guma, vsemu se prilagodimo, vsak nas gnete, kot nas ho\u010de! In seveda vodnik Gorazd ter njegov lokalni asistent Vad\u017ei! Fanta kot se \u0161ika!<\/p>\n Gorazd je \u017ee prvi trenutek oznanil, da je tam zaradi nas in ne mi zaradi njega. Doslej sem ta izrek sli\u0161ala le od trgovcev v doma\u010dih prodajalnah, nisem pa do\u017eivela, da bi to \u00bbsveto doktrino\u00ab kaj prida upo\u0161tevali. Gorazd in Vad\u017ei pa sta bila res z nami od prvega do zadnjega trenutka, venomer na razpolago, \u017eelje kot da bi nam brala iz o\u010di. Naj je \u0161lo za \u00bbnujen\u00ab nakup nahrbtnikov (spominki so se hitro kopi\u010dili), specialne \u017eelje posameznih osebkov (potapljanje), skrite na\u010drte (izvoz semen \u010dajevca) \u2026 Gorazd in Vad\u017ei sta zrihtala vse! Pa bila vse dni vedra, razpolo\u017eena, dovzetna za pogovore, izmenjavo mnenj – no, na koncu je vselej obveljala njuna beseda. Plan je plan, treba ga je realizirati, kajne? Tudi popevali smo, Vad\u017ei nas je nau\u010dil pesem o dekletu, ki zajoka od razo\u010daranja, ker ji je fant podaril ribo namesto \u0161opka cvetlic:<\/p>\n Surangani, Surangani,<\/p>\n Suranganita malu genawa \u2026<\/p>\n Malu, malu, malu,<\/p>\n me dan genapu malu,<\/p>\n Suranganita malu genawa \u2026<\/p>\n Ne bom opisovala krajev in lepot, to sodi bolj v potopisne \u010dlanke za druge medije, le nekaj najdragocenej\u0161ih vtisov naj na\u0161tejem: vzpon na hrib Mihinitale – zibelko oto\u0161kega budizma, safari po Narodnem parku Minneryja, ogled za\u010dimbnega vrta in seznanjanje z ajurvedsko medicino v Dambulli, folklorna predstava v Kandyju, do\u017eivetje v templju Budinega zoba, srkanje \u010daja na \u010dajni planta\u017ei, botani\u010dni sprehod v vasico ob reki Kelani pri Kitulgaliju, obisk Cimetovega otoka na reki Madu in \u00bbmasa\u017ea\u00ab nog v izvedbi ribic – \u010distilk podplatov \u2026<\/p>\n O ja, bilo je res krasno, nepozabno do\u017eivetje. Za kulturni praznik, ki smo se ga spomnili le redki in kaj malega zrecitirali, smo se pri 32 stopinjah Celzija pra\u017eili na pe\u0161\u010deni pla\u017ei v Unawatuni, se predajali valovom Indijskega oceana in sanjarili o tem, da bi bilo super, \u010de bi trajalo vsaj \u0161e teden dni \u2026 <\/p>\n Besedilo: OLGA PAU\u0160I\u010c V nedeljo, 10. februarja, smo se zgarani izkrcali na zagreb\u0161kem letali\u0161\u010du. Zgarani od dolgega vra\u010danja s \u0160rilanke, ne utrujeni od \u010dudovitih do\u017eivetij v de\u017eeli zelenih tropskih gozdov, omamno di\u0161e\u010dih lotosovih cvetov, nagajivih opic, \u017eivahnega vrvenja na ulica Anuradhapure, Candyja in drugih mest \u2026 Ayubovan, \u0160rilanka! Bilo je, kot bi se prestavili v \u010disto drug svet in druga\u010den \u010das. Marsikdo izmed nas 22 Oskarjevih popotnikov je \u017ee do\u017eivel Indijo, torej je mo\u017ena rahla […]<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":26767,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"ngg_post_thumbnail":0,"footnotes":""},"categories":[4,7,3],"tags":[2],"class_list":["post-26757","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-agencija-oskar","category-clani-pisejo","category-sri-lanka","tag-sri-lanka"],"acf":[],"aioseo_notices":[],"aioseo_head":"\n\t\t\n\t\n\t\n\t\n\t\n\t\n\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t![\"\u0160rilanka-tr\u017enica\"](\"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/wp-content\/uploads\/sites\/2\/2019\/02\/\u0160rilanka-tr\u017enica.jpg\" "\\"\u0160rilanka-tr\u017enica\\"")
<\/p>\n![\"\u0160rilanka-Unawatuna\"](\"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/wp-content\/uploads\/sites\/2\/2019\/02\/\u0160rilanka-Unawatuna.jpg\" "\\"\u0160rilanka-Unawatuna\\"")
<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"