Maroko<\/a> in za\u010dne Al\u017eirija. Zato so bila vsa mesta v bli\u017eini neko\u010d zelo \u017eivahna trgovska \u017eari\u0161\u010da. Danes malo manj, ker se dr\u017eavi najbolje ne razumeta, ampak navadnih ljudi to ne moti \u2026 Leta 1975 so Al\u017eirci po Zelenem mar\u0161u v Zahodno Saharo mejo z Marokom zaprli. \u017divahno trgovanje se je \u010dez no\u010d ustavilo … ljudje so ostali vsak na svojem koncu, vsak v svoji dr\u017eavi, nekateri se niso videli \u017ee ve\u010d kot 40 let.<\/p>\n
Khaled se je namre\u010d na mojo \u017eeljo domenil v aubergu *(to je majhen tradicionalni hotel\u010dek) \u00bbPortes du desert\u00ab, da se pred odhodom v pu\u0161\u010davo spo\u010dijemo in ohladimo v vodi. Auberge je kot utrjena kasba, tu smo \u017ee nekajkrat prespali, osebje je prijazno in za majhno od\u0161kodnino ter primeren bak\u0161i\u0161 (ki si ga pravi\u010dno razdelijo) lahko uporabljamo prijeten sen\u010den vrt in bazen. In po napornem potovanju \u010dez Srednji Atlas potrebujemo prav to. Ve\u010dina sopotnikov poska\u010de v bazen, nekateri poi\u0161\u010dejo koti\u010dek na vrtu in to naredim tudi sama. Samo malce \u017eelim zapreti o\u010di, pa me \u017ee odsanja med sipine, kamor se bomo odpravili zve\u010der \u2026 Sipine Erga Chebbija so eden od mojih najljub\u0161ih prostorov na tej Zemlji. Vem, da niso edine, ampak tu se mi zdi, da sem doma, tu moja du\u0161a miruje. Tu bi lahko bila. V majhni oazici \u2026 naredila bi majhen kamp za avanture \u017eeljne Evropejce in Ameri\u010dane, nudila bi jim prijetno bivanje, odli\u010dne tajine, vodstvo po Sahari \u2026<\/p>\n
\u00bbGanna, Ganna, zbudi se. Kmalu bo pet!\u00ab zasli\u0161im Khaledov glas \u2026 Dve urici sta minili kot minutki. Sve\u017ea sko\u010dim pokonci! \u010caka nas pu\u0161\u010davska pustolov\u0161\u010dina. <\/p>\n
Erg Chebbi je zanesljivo eden od najlep\u0161ih koti\u010dkov meni znanega sveta. Samo \u0161e v Namibiji je nekaj podobnega. Rde\u010de sipine, preplet vitkih grebenov in vrhov ter vmesnih dolin in \u0161irokih wadijev. Razmeroma lahko dostopna, pu\u0161\u010davska cesta vodi do vasice Merzouge, kjer so vrata v ta neustavljivo privla\u010den svet, vrata v pu\u0161\u010davo, v nam nerazumljivo in dra\u017eljivo pokrajino, kjer se vsi na\u0161i \u010duti zbudijo in srkajo vase lepoto, kjer se zdramijo duhovi tako imenovanega razvitega sveta, ki obnemi ob vsej nedore\u010deni neskon\u010dnosti, kjer besede izgubijo pomen \u2026<\/p>\n
Moji potniki se po\u010dasi pripravijo \u2026 Iz kov\u010dkov prepakiramo nekaj stvari za \u010dez no\u010d v nahrbtnik. Pa malo sadja in vode. Pred nami je dobri dve uri dolga pot. \u010cez sipine, \u010dez labirint sipin, tja zadaj za sipine proti al\u017eirski meji. Kamele nas \u017ee \u010dakajo in fantje tudi. \u0160tirje so. Vsi v modrih jelabah in z umetelno zavitimi \u0161ali na glavi. Berberi so, pravzaprav Amaziri. Berberi so jih poimenovali Rimljani. Beseda prihaja iz besede barbari. Pa so imeli svojo kulturo, svoj jezik in pisavo. Torej niso bili neuki, neizobra\u017eeni. Nasprotno, izjemno pripravljeni na pre\u017eivetje v tem lepem ampak \u010dloveku neugodnem prostoru. Dva od njih sta Tuarega, modra mo\u017ea iz pu\u0161\u010dave \u2026.<\/p>\n
Eden od njiju je bil vodja karavane. Zelo tih, nevsiljiv, zaprt, skromen. Mbarek.<\/p>\n
Svojim sopotnikom poka\u017eem, kako se zaja\u0161e in razja\u0161e kamelo, kako se prilagodi\u0161 tej krasni \u017eivali, moji sopotniki se razporedijo. Vsak kamelovodec ima 4 do 5 kamel. Vse poteka po\u010dasi. Huda vro\u010dina popu\u0161\u010da.<\/p>\n
Ko me kdo vpra\u0161a, kdaj obiskati Maroko, takoj in brez oklevanja odgovorim poleti. \u010ce \u017eeli\u0161 do\u017eiveti pu\u0161\u010davo, \u017eejo, vrednost in pomen vode, sence, \u017eivljenje in pre\u017eivetje v pu\u0161\u010davi, \u010de se \u017eeli\u0161 nau\u010diti spo\u0161tovanja do majhnih stvari, potem mora\u0161 v Maroko poleti.<\/p>\n
Karavana krene. Sama nisem na kameli, ker sem tako bolj gibljiva in lahko pomagam sopotnikom, \u010de je to treba, seveda. V\u010dasih komu kaj pade s kamele, v\u010dasih komu zmanjka vode in takrat sem lahko takoj zraven. Po\u010dasi se ve\u010deri, zrak postaja hladnej\u0161i, dihamo s polnimi plju\u010di in u\u017eivamo ob pogledu na res lepe rde\u010de sipine. Po kaki uri je son\u010dni zahod. Takrat se ustavimo, potniki poslikajo prizore, ki so jih do zdaj poznali le v knjigah, na koledarjih in razglednicah.<\/p>\n
Hodim spredaj in Mbarek se po\u010dasi zmeh\u010da. Mogo\u010de zato, ker ne silim vanj, ker sem tiho, ker ga ne spra\u0161ujem. To, kar spra\u0161ujejo vsi, kako ti je ime, a je tvoje delo, a \u0161e hodi\u0161 v \u0161olo … in podobno \u2026<\/p>\n
Sam mi pove. Da \u0161tudira v Meknesu. Angle\u0161\u010dino in franco\u0161\u010dino. Da si mora \u0161olnino zaslu\u017eiti sam. Da s starej\u0161im bratom vzdr\u017eujeta dru\u017eino. Da o\u010de ne dela, ker se je ponesre\u010dil. Da ima mlaj\u0161e brate in sestre, da je te\u017eko. Da je to delo slabo pla\u010dano. Da je najbolj\u0161i del pla\u010dila napitnina. Da ga doma silijo, naj pusti \u0161tudij, naj se poro\u010di z dekletom iz dru\u017eine in dela \u0161e ve\u010d.<\/p>\n
Da tega ne \u017eeli, da si \u017eeli dokon\u010dat \u0161tudij. Da \u017eeli videt Evropo. Za\u010dudi me, ker ne re\u010de, da bi \u0161el v Evropo, ampak bi jo le rad videl. Za teden ali dva. Ve, da mora delat za dru\u017eino. Oni so mi dali \u017eivljenje, pravi za star\u0161e, zdaj moram jaz skrbeti zanje. Pove, da se je rodil \u010disto na jugu, v enem kampu skoraj na al\u017eirski meji in da so se kasneje preselili v Taos, kjer je o\u010de kupil ovce, pred desetimi leti pa v Merzougo, ker se je za\u010del tu razvijat turizem.<\/p>\n
Skoraj je \u017ee no\u010d, ko pridemo v na\u0161 kamp.<\/p>\n
\u0160otori so taki, kot jih Amaziri res uporabljajo v svojem \u017eivljenju. Le notri so bolj udobni. Prave \u017eimnice najdemo in bele sve\u017ee rjuhe. In di\u0161i po tajinu.<\/p>\n
Kuharju Ahmedu pomagam pri stre\u017ebi, fantje pa odpeljejo kamele malo stran,kjer sedejo in po\u010divajo, kak kamelji glas oddajo od sebe in verjetno tudi zaspijo.<\/p>\n
Po ve\u010derji fantje privle\u010dejo bobne in kitaro. Te\u017eko je opisati vse to. Kot da je neresni\u010dno. Nad nami na tiso\u010de zvezdic, v daljavi obrisi sipin Erga Chebbi.<\/p>\n
In pesem, me\u0161anica oto\u017enosti, ker si Amaziri zelo \u017eelijo imeti svojo dr\u017eavo sredi Sahare, pa zanjo skoraj nimajo mo\u017enosti, pa seveda polna ponosa, da so to kar so.<\/p>\n
Ko gredo sopotniki spat, mi Mbarek pove, da ga prijatelji kli\u010dejo Nbaa in da ga lahko tudi jaz tako kli\u010dem. <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Pi\u0161e: vodnica Da\u0161a G. M. Ime mu je Mbarek. V nekem trenutku mi je bilo dano, da sem ga lahko klicala z njegovim pravim imenom Nbaa. Bli\u017eali smo se Merzougi. Bila je stra\u0161na vro\u010dina. V senci so danes izmerili 48 stopinj C. Na poti smo se ustavili v mestecu Erfoud. Tu so \u0161tevilne kamnose\u0161ke delavnice. Bilo je bolj iskanje sence in hladu. Vseeno sem mojim sopotnikom uspela razlo\u017eiti skrivnostno okamenelo \u017eivljenje v tem obmo\u010dju zadnjih […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":25497,"comment_status":"open","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"ngg_post_thumbnail":0,"footnotes":""},"categories":[4,13],"tags":[62],"class_list":["post-25494","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-agencija-oskar","category-maroko","tag-maroko"],"acf":[],"aioseo_notices":[],"aioseo_head":"\n\t\t\n\t
![\"Maroko-pu\u0161\u010dava\"](\"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/wp-content\/uploads\/sites\/2\/2018\/02\/Maroko-puscava-300x184.jpg)
Bli\u017eali smo se Merzougi. Bila je stra\u0161na vro\u010dina. V senci so danes izmerili 48 stopinj C. Na poti smo se ustavili v mestecu Erfoud. Tu so \u0161tevilne kamnose\u0161ke delavnice. Bilo je bolj iskanje sence in hladu. Vseeno sem mojim sopotnikom uspela razlo\u017eiti skrivnostno okamenelo \u017eivljenje v tem obmo\u010dju zadnjih najju\u017enej\u0161ih delov Atlasa, ki se po\u010dasi ni\u017ea v Saharski ravnik. Ogromni amoniti, zbru\u0161eni do sijaja, so prav vse navdu\u0161ili, pa razni pol\u017ei, morske vetrnice, \u0161koljke in vse, kar je ostalo odtisnjeno v kamnu, ki se je milijone let nabiral na dnu morja. Kamen nas popelje nazaj, 200 milijonov let in \u0161e ve\u010d, ko je ta del sveta pokrivalo morje, preden sta se afri\u0161ka in evrazijska plo\u0161\u010da spet za\u010deli bli\u017eati druga drugi.<\/p>\n![\"Maroko-Berber\"](\"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/wp-content\/uploads\/sites\/2\/2018\/02\/Maroko-Berber-300x228.jpg)
V Risaniju je zelo prijetna sen\u010dna tr\u017enica, kamor son\u010dni \u017earki nikoli ne pridejo. In en del je najve\u010dji maro\u0161ki bazar z dateljni. Trguje se na veliko in na malo. Preprosto ne moremo verjeti, koliko vrst dateljnov obstaja. K nam pridejo za novo leto v zna\u010dilni obliki sladkih, v\u010dasih presladkih in slastnih, pakiranih v bele stiroporaste posodice. Tu pa so celi kupi sve\u017eih in su\u0161enih. Kupim vre\u010dko najdra\u017ejih in najbolj\u0161ih, ki mi jih predlaga Khaled. Za moje sopotnike seveda, ki ne morejo verjeti, da so dateljni lahko tako dobri. Spretni trgovci premamljajo turiste s svojimi ponudbami. Prekrasni pisani \u0161ali, pa tudi tradicionalni modri in \u010drni, s katerimi si Berberi in Tuaregi ovijajo glave, rute, jelabe (\u0111elabe), tunike, lon\u010denina, tajini (ta\u0111ini) (lon\u010dena posoda, v kateri se kuha tajine \u2013 mesno zelenjavna jed – s sto\u017e\u010dastim pokrovom, kjer me\u0161ajo in ustvarjajo prelestne di\u0161ave), pa za\u010dimbe, umetelni izdelki iz doma\u010dega srebra in zlata, dragi in poldragi kamen\u010dki, fosili, pu\u0161\u010davske ro\u017ee in \u0161e kaj. Nakup dateljnov se tako podalj\u0161a, pa se ne sekiramo, saj je pred nami prosto popoldne in namakanje v bazenu.<\/p>\n