Galapagos pripada Ekvadorju<\/strong><\/a> in le\u017ei v Tihem Oceanu, dobrih tiso\u010d kilometrov od obale mati\u010dne dr\u017eave. Sestavlja ga dvanajst ve\u010djih otokov, enako \u0161tevilo manj\u0161ih, ter kopica skalnih \u010deri, ki si niti ne zaslu\u017eijo imena otok, vseh otokov skupaj pa je za slabo polovico Slovenije. Nastanku otokov je botrovala \u017eivahna vulkanska dejavnost in kljub dokaj neprijazni pokrajini je arhipelag dom tudi ljudem in ne le \u017eivalim.<\/p>\n<\/p>\n
Kljub temu, da je Galapagos najbolj znan po \u017eelvah, so te v preteklosti \u017ee skoraj do\u017eivele \u017ealostni konec. Pred stoletji, ko so se na svoji poti preko Oceana tu ustavljale mnoge ladje so \u017eelve za mornarje predstavljale odli\u010den vir sve\u017ee hrane, saj so jih lahko \u017eive nalo\u017eili na krov, kjer so potem ob pravi prilo\u017enosti do\u010dakale svojo smrt v ladijskem loncu. Drugi udarec so jim prizadeli prebivalci oto\u010dja, ki jih je danes okoli 30.000 in ki so na oto\u010dje naselili nove vrste – pse, ma\u010dke, drobnico, nehote pa tudi podgane. Ti \u017eivalski pri\u0161leki so pridno uni\u010devali \u017eelvja gnezda, koze pa pojedle z grmov listje do tak\u0161ne vi\u0161ine, da ga okorne \u017eelve niso mogle ve\u010d dose\u010di. Dokon\u010dno pa so \u017eelve skoraj iztrebili, ko so iz njih pri\u010deli izdelovati \u0161e olje.<\/p>\n
Tako kot pravijo nekateri popotniki po Indiji, da si mora\u0161 to de\u017eelo pustiti \u010disto za na konec, kajti po njej te nobena stvar ne preseneti ve\u010d, podobno si upam re\u010di za Galapagos.<\/p>\n
<\/p>\n
<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Pi\u0161e: vodnik Matja\u017e Pir\u0161 Tisto, kar dela oto\u010dje zares izjemno, je \u017eivalski svet. \u0160e bolj kot same \u017eivali, pa ga posebnega dela to, da se le te prav ni\u010d ne bojijo ljudi in da se po parih dneh med njimi za\u010dne\u0161 po\u010dutiti res nenavadno \u2013 kot da bi zamenjali vloge in si ti tisti, ki se daje\u0161 njim na ogled. Oto\u010dje Galapagos pripada Ekvadorju in le\u017ei v Tihem Oceanu, dobrih tiso\u010d kilometrov od obale mati\u010dne dr\u017eave. […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"ngg_post_thumbnail":0,"footnotes":""},"categories":[4,326,18],"tags":[327],"class_list":["post-23741","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-agencija-oskar","category-galapagos","category-vodniki","tag-galapagos"],"acf":[],"aioseo_notices":[],"aioseo_head":"\n\t\t\n\t
![\"Galapagos\"](\"\nhttps:\/\/www.agencija-oskar.si\/wp-content\/uploads\/sites\/2\/2016\/12\/Galapagos1-300x200.png\")
Tisto, kar dela oto\u010dje zares izjemno, je \u017eivalski svet. \u0160e bolj kot same \u017eivali, pa ga posebnega dela to, da se le te prav ni\u010d ne bojijo ljudi in da se po parih dneh med njimi za\u010dne\u0161 po\u010dutiti res nenavadno \u2013 kot da bi zamenjali vloge in si ti tisti, ki se daje\u0161 njim na ogled.<\/strong><\/p>\n![\"Galapagos\"](\"\nhttps:\/\/www.agencija-oskar.si\/wp-content\/uploads\/sites\/2\/2016\/12\/Galapagos4-300x218.jpg\")
Pravila obna\u0161anja na otokih so zelo stroga. Hoditi sme\u0161 samo po ozna\u010denih poteh, obvezno seveda z lokalnim vodi\u010dem. Na otokih ne sme\u0161 ni\u010desar pustiti in odnese\u0161 lahko samo spomine in fotografije. Ter nobeni \u017eivali se ne sme\u0161 pribli\u017eati na manj kot dva metra. Najprej mi nekako ta dva metra ne gresta v ra\u010dun \u2013 katera \u017eival bo pa sploh pustila, da se ji tako pribli\u017ea\u0161? Toda ravno to je na Galapagosu najbolj nenavadno in popoldanski sprehod me dokon\u010dno soo\u010di s tem presenetljivim svetom; sprehajamo se po ozki kamniti stezi nad morjem, ter umikamo pticam, ki gnezdijo to\u010dno na sredini steze. Kot da ne bi imeli prostora drugje. In v\u010dasih nastane celo problem, kako se jim ne preve\u010d pribli\u017eati, saj se nima\u0161 kam umakniti. Albatrosi, galebi, modronogi strmoglavci, burnice \u2026 pa te le za\u010dudeno gledajo, ko hodi\u0161 okoli njihovih gnezd in rine\u0161 vanje s svojim fotoaparatom.<\/p>\n![\"Galapagos\"](\"\nhttps:\/\/www.agencija-oskar.si\/wp-content\/uploads\/sites\/2\/2016\/12\/Galapagos2-300x225.jpg\")
Ob imenu Galapagos nikakor ne more\u0161 mimo imena Charles Darwin. \u010ceprav je Darwin na teh otokih pre\u017eivel le pet tednov, je njegov obisk oto\u010dja pomenil preobrat v razmi\u0161ljanju o razvoju \u017eivih vrst, njegovo ime pa se na samem oto\u010dju \u0161e vedno pridaja k vsaki drugi znanstveni ustanovi. In to klub temu, da nekateri trdijo, da je v tem \u010dasu tam jahal \u017eelve velikanke in jih celo jedel!<\/p>\n![\"Galapagos\"](\"\nhttps:\/\/www.agencija-oskar.si\/wp-content\/uploads\/sites\/2\/2016\/12\/Galapagos3-300x214.jpg\")
Danes se stvari po dolgem \u010dasu spet izbolj\u0161ujejo. Na ve\u010dini otokov obstajajo, recimo temu \u017eelvarnice, kjer so iz naravnega okolja vzeli mo\u010dnej\u0161e primerke obeh spolov, ter jih pustili, da se v teh zaveti\u0161\u010dih razmno\u017eijo. Ko mlade \u017eelve zrastejo do tak\u0161ne velikosti, da se la\u017ee upirajo zunanjemu svetu, pa jih spustijo na svobodo. Na tak\u0161en na\u010din so v zadnjih \u0161tirih desetletjih naravi podarili \u017ee skoraj pet tiso\u010d teh velikanskih plazilcev, te\u017ekih do 400 kilogramov in dolgih skoraj meter in pol!<\/p>\n