{"id":21900,"date":"2015-11-10T14:04:44","date_gmt":"2015-11-10T12:04:44","guid":{"rendered":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/?p=21900"},"modified":"2025-10-16T12:36:23","modified_gmt":"2025-10-16T10:36:23","slug":"romunska-mafija-in-balkanska-mehanika","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/romunska-mafija-in-balkanska-mehanika\/","title":{"rendered":"Romunska mafija in balkanska mehanika"},"content":{"rendered":"

Pi\u0161e: Senad Osmanaj<\/em><\/p>\n

Potovanja v Romunijo >><\/strong><\/a><\/span><\/p>\n

V zadnjem \u010dasu se med \u00bbSlovenceljni\u00ab veliko omenjata dve popolnoma si razli\u010dni de\u017eeli \u201cBalkanskega polotoka\u201d, to sta Romunija in Bolgarija, vse bolj priljubljeni avtobusni turisti\u010dni destinaciji pri nas. To, da sta de\u017eeli polni ciganov, siromakov, smeti, zamazani od industrijske proizvodnje, lopovski in podobno so samo nekateri iz obse\u017enega repertoarja na\u0161ih stereotipov. Da so po ve\u010dini ti stereotipi napa\u010dni, ugotovi sopotnik \u017ee kmalu po pre\u010dkanju meje, ko za\u010dnejo stereotipi padati kot posu\u0161ene hru\u0161ke z drevesa.<\/p>\n

Romunija presene\u010da<\/h3>\n

Prvo kaj sopotnika v Romuniji preseneti je to, da nikjer ni ciganov, obi\u010dajno vsi slu\u017eijo kot siromaki v tujini. V zadnjem \u010dasu so se raz\u0161irili \u0161e na druge kontinente. Pravijo, da s prosja\u010denjem zaslu\u017eijo po dva tiso\u010d evrov tedensko in da se jim ne spla\u010da opravljati drugega dela. To navedbo potrdimo v eni od vasic, kjer se bohotijo kri\u010de\u010de, a velikanske na novo zgrajene vile v lasti ciganov. Tukaj dobi \u010dlovek vtis, da cigani slu\u017eijo dva tiso\u010d evrov dnevno in ne tedensko.<\/p>\n

\"Romunija-<\/p>\n

Potem ko raz\u010distimo s cigani, se sopotnik vpra\u0161a, od kod toliko dobrega voznega parka v tej bedni de\u017eeli. Hja, po uradni razlagi Romunija bele\u017ei v zadnjih treh letih pozitivno gospodarsko rast, po neuradni razlagi pa izven njenih meja \u017eivijo izurjeni lopovi novih avtomobilov. Na trgu rabljenih avtomobilov so skoraj vsi avtomobili \u201cuvo\u017eeni\u201d iz EU. Zgodba slovenskega carinika nazorno potrjuje primer, ko so Romuna v kombiju vpra\u0161ali, kaj preva\u017ea. Pravi, da rezervne dele za avtomobile. Po pregledu so na\u0161li razstavljen novi BMW. Torej, Romun je govoril resnico, zataknilo se je edino pri pregledu dokumentacije.<\/p>\n

<\/p>\n

Romuni, ki \u017eivijo v EU, so tudi najve\u010dji ekologi. Vse kar Evropejci zavr\u017eemo, Romuni reciklirajo in preprodajo v siroma\u0161ne predele Romunije. Ja, to so tisti beli kombiji na na\u0161ih avtocestah. To njihovo delo ni nagrajeno iz Evropskih ekolo\u0161kih skladov, ampak je prostovoljno z dozo profitne motivacije.<\/p>\n

Da si ne morejo iz ko\u017ee, govori devizni trg. V menjalnici pri menjavi denarja nikoli ne dobi\u0161 ra\u010duna, za menjalni te\u010daj pa se lahko pogaja\u0161. No, ve\u010dina na\u0161ih potnikov se \u017ee ob pomisli na \u010drni trg prestra\u0161i in raje menja na legalnem \u010drnem trgu v hotelu ali trgovini, za katere mislijo, da so popolnoma legalni. Pri stotih evrih menjave prakti\u010dno niti ni neke ob\u010dutljive izgube, a pri menjavi trideset in ve\u010d potnikov pri istem preprodajalcu je zaslu\u017eek ob\u010dutnej\u0161i.<\/p>\n

Romunija na veliko presene\u010da s svojo bogato arhitekturno dedi\u0161\u010dino od gradov in trdnjav, obzidanih saksonskih cerkva, samostanov, katedral in cerkva do \u010distih baro\u010dnih in renesan\u010dnih mest, ki jemljejo dih slehernemu sopotniku. Tukaj se vidi romunska prefinjenost. Vrhunec, ki ga ne sme nih\u010de zaobiti, je definitivno grad Pele\u0161. Potem dolgo \u010dasa ni\u010d in \u0161ele potem ostali gradovi Drakule in srednjeve\u0161ka mesta.<\/p>\n

\"Romunija-Sinaja-Pelesh<\/p>\n

V Romuniji presene\u010da tudi narava. Poleg spektakularnih gorskih cest, ki so najlep\u0161e v Evropi, se Romunija pona\u0161a \u0161e s smu\u010darskim sredi\u0161\u010dem, kot ga pri nas ni. Gre za kompleks pribli\u017eno trideset hotelov pod vzno\u017ejem smu\u010di\u0161\u010d na nadmorski vi\u0161ini cca 1000 m, ob neposredni bli\u017eini najbolj turisti\u010dno obleganih mest. Narava postre\u017ee tudi z bogato floro in favno. Ve\u010d kot polovica vseh evropskih medvedov \u017eivi v Romunskih Karpatih, ogromno je volkov, divjih ma\u010dk in drugih zveri.<\/p>\n

Kljub temu da Romunija ni balkanska dr\u017eava, je izraz mafija njenim dr\u017eavljanom \u0161e najbolj podoben za razliko od Bolgarije. V Bolgariji za sklepanje poslov uporabijo \u0161e malo mehanike, \u010de ne gre druga\u010de. Mafija in mehanika, kot dve sosednji si dr\u017eavi, a po vsem zelo raznoliki.<\/p>\n

Tudi Bolgarija presene\u010da<\/h3>\n

Potniki obi\u010dajno pri\u010dakujejo, da je Bolgarija bolj razvita od Romunije in zato takoj po pre\u010dkanju zarjavelega mostu \u010dez Donavo, naletijo na prvi udarec po glavi. Najprej se zamislijo nad vsemi napisi izklju\u010dno v cirilici, potem jih preseneti bli\u017eina slovanskega jezika. V ozadju visoki dimniki s \u010drnimi izpu\u0161nimi plini poudarjajo vsesplo\u0161no prisotnost te\u017eke industrije tudi v ve\u010djih mestih. \u010crna megla, ki se vle\u010de nad mestom, ni preve\u010d obetajo\u010da. No, kmalu se stvari spremenijo. Tradicionalna vasica Arbanassi in Koprivstica s starimi restavriranimi hi\u0161ami pomirita duha. Veliko Tarnovo kot zibelka bolgarske zgodovine in vsesplo\u0161ni duh, ki iz\u017eareva petsto letno prisotnost Osmanov v de\u017eeli, dodajo neko novo potovalno mo\u010d. Kontrasti za\u017eivijo. Vsak kraj, ki ga na poti obi\u0161\u010demo, pusti mo\u010dan pe\u010dat. Potniki so osupli, ne morejo verjeti bogastvu de\u017eele in njihovim dose\u017ekom. Presene\u010deni so nad videnim in poudarjajo, kako zelo prav so imeli njihovi prijatelji, ko so jim priporo\u010dili obisk teh dveh de\u017eel.<\/p>\n

\"Bolgarija-Plovdiv-stare<\/p>\n

Sam menim, da kljub vsemu napisanemu, bosta de\u017eeli \u0161e naprej presene\u010dali, enostavno je vsega preve\u010d, da bi lahko bralcu o\u010darali vse lepote in dose\u017eke na kosu papirja. Potovanje po obeh de\u017eelah spada med na\u0161a najcenej\u0161a potovanja, po nekajletnih osvajanjih zahodne Evrope se tudi zdaj po\u010dasi sopotniki vse bolj usmerjajo proti jugu in Balkanu. Tukaj jih \u010dakata Romunija in Bolgarija, de\u017eeli o katerih ne ve\u0161, kaj bi si mislil.<\/p>\n

Potovanja v Bolgarijo >><\/strong><\/a><\/span><\/p>\n

\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Pi\u0161e: Senad Osmanaj Potovanja v Romunijo >> V zadnjem \u010dasu se med \u00bbSlovenceljni\u00ab veliko omenjata dve popolnoma si razli\u010dni de\u017eeli \u201cBalkanskega polotoka\u201d, to sta Romunija in Bolgarija, vse bolj priljubljeni avtobusni turisti\u010dni destinaciji pri nas. To, da sta de\u017eeli polni ciganov, siromakov, smeti, zamazani od industrijske proizvodnje, lopovski in podobno so samo nekateri iz obse\u017enega repertoarja na\u0161ih stereotipov. Da so po ve\u010dini ti stereotipi napa\u010dni, ugotovi sopotnik \u017ee kmalu po pre\u010dkanju meje, ko za\u010dnejo stereotipi […]<\/p>\n","protected":false},"author":82,"featured_media":21904,"comment_status":"open","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"ngg_post_thumbnail":0,"footnotes":""},"categories":[4,281,280,18],"tags":[],"class_list":["post-21900","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-agencija-oskar","category-bolgarija","category-romunija","category-vodniki"],"acf":[],"aioseo_notices":[],"aioseo_head":"\n\t\t\n\t\n\t\n\t\n\t\n\t\n\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t