{"id":21824,"date":"2015-11-03T11:59:43","date_gmt":"2015-11-03T09:59:43","guid":{"rendered":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/?p=21824"},"modified":"2015-11-03T11:59:43","modified_gmt":"2015-11-03T09:59:43","slug":"oman-v-znamenju-khandzarja-in-kadila-8-del","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/oman-v-znamenju-khandzarja-in-kadila-8-del\/","title":{"rendered":"Oman – V znamenju Khand\u017earja in kadila (8. del)"},"content":{"rendered":"

Pi\u0161e: sopotnik Niko Jereb,\u00a0<\/strong>IDRIJSKE NOVICE, 22. maj 2015
\nFotografije: Marijana Pani\u0107 <\/strong>in\u00a0Ana Ho\u010devar<\/strong><\/p>\n

Ve\u010d … Oman – V znamenju Khand\u017earja in kadila (7. del)<\/a><\/p>\n

Neutrudne oklepnice plavajo v Indijskem oceanu<\/h3>\n

Izpod neba je padel del Lune in naredil luknjo v Zemlji<\/span><\/em><\/p>\n

Ime Oman<\/a> naj bi izviralo iz besed\u00a0 Umm an nar, kar pomeni mati ognja. Po legendi se je neko\u010d iz morja dvignil vulkan in ustvaril Oman. Je pa to de\u017eela sonca. Ljudje so prijazni, vozniki obzirni. Z lu\u010dmi opozorijo \u010de\u0161, izvoli, pojdi. Ali pa samo dvigne\u0161 roko in ustavijo. Prehodov za pe\u0161ce in semaforjev skoraj da ni. Z avtomobili ne drvijo, kot pri nas. Zagro\u017eena je visoka kazen celo za umazan avtomobil! Tudi pijanih voznikov ni, alkohol je prepovedan. Morda prav zato skoraj ni videti ruskih turistov!<\/strong><\/p>\n

Kakih 40 kilometrov moramo prevoziti do cilja, kjer bomo prebili no\u010d ob morju. \u0160e prej pa bomo zaplavali v njem. Ras al Hadd in Ras al Jinz, dva najvzhodnej\u0161a rta Arabskega polotoka nas pri\u010dakujeta. Med vo\u017enjo po Omanu sta nas Marjana in vodi\u010d Juma kdaj pa kdaj posku\u0161ala nau\u010diti nekaj osnovnih arabskih besed. \u00bbKdo zna \u0161teti do deset? Nagrada je cede z arabsko glasbo!\u00ab Preden sem dvignil roko, me je ustavila.\u00bbNe ti Nikolaj!\u00ab<\/p>\n

\u00bbP\u00e1 ni\u010d!\u00ab sem poudaril na a. Priimek vodi\u010dke je namre\u010d Pani\u0107. Nekdo se je okoraj\u017eil in si prislu\u017eil nagrado, \u010deprav ga arabski vodi\u010d skoraj ni razumel.<\/p>\n

Na vzhodnem robu Arabskega polotoka<\/h3>\n

Gola kamnata ravan se je naenkrat spustila v morje. Prispeli smo v Ras al Hadd Turtle Beach Resort. Zaliv\u010dek turkizne barve in bela mivkasta pla\u017ea. Za simbolnim okrastim obzidjem so pritli\u010dne zgradbe in dolga vrsta hi\u0161ic ob morju. Vabljiv pogled. Tu bomo nocoj. Ko sem dobil \u00bbkvartir\u00ab, sem v kov\u010dku poiskal kopalke in brisa\u010do. Morje je vabilo, \u017eelodec pa krulil. Prednost sem dal slednjemu. Gostinski del je zgrajen kot napol potopljena arabska barka. Trupi je odprt proti morju. Nekaj popotnikov je sedelo tam.<\/p>\n

\"TurkiznoVro\u010de je bilo, zato najprej vro\u010da zelenjavna juha, potem pa \u0161e samek, pe\u010dena riba in solata in sok. Naro\u010dil sem hitro in gledal na rahlo skodrano gladino, ki se je pobliskavala v soncu. Komaj sem\u00a0 \u010dakal, da se namo\u010dim. Arabci pravijo, da je naglica hudi\u010deva iznajdba. Zelo se ga bojijo in kot se je pokazalo, naglice tudi. Dolgo smo \u010dakali na hrano. Po\u010dasi se je jel vzdigovati veter. Imel sem ob\u010dutek, da iz minute v minuto bolj nara\u0161\u010da. Za tri riale sem docela potola\u017eil glad. Sedaj pa na kopanje. Le par nas je splavalo, ostali zaviti v jope in vetrovke so pole\u017eavali na pla\u017ei. Res, pod vodo je bilo topleje, tako je \u017ee vleklo. Brskal sem za naplavljenimi koralami in \u0161koljkami. Na drugi strani zaliva se je v pe\u010devje divje zabijal Indijski ocean, da je pr\u0161 mokril dale\u010d naokrog.<\/p>\n

<\/p>\n

Po \u010detrti uri popoldan je soncu hitro zmanjkovalo mo\u010di, meni pa veselja do kopanja, saj je brisa\u010da okrog mene frfotala kot raztrgano jadro. V zavetju verande pred hi\u0161ico sem nekaj prebiral in mu delal dru\u017ebo. O\u010ditno sonce ni bilo zadovoljno z mano, kmalu se je poslovilo. Stemnilo se je hitro. Ubral sem jo na ve\u010derjo. Pri tej naglici kot sem jo do\u017eivel, bom do postre\u017ebe ravno prav la\u010den.<\/p>\n

K sre\u010di smo si postregli sami. Prebiram imena jedi: masala, wadai, fattoush in tako naprej. Ribe imam rad. Tu so sve\u017ee. Zraven\u00a0 \u0161e krompir in \u0161pina\u010da in ne vem kaj. Ko si nalagam, se mo\u0161ki za menoj smeje, ko ga pogledam. Nekam znan je, ampak \u010duden. Le kje sem ga videl in zakaj se mi zdi \u010duden? On se \u017ee skoraj krohota, jaz pa vedno bolj trapasto gledam. Potem mi useka. \u00bbTo je na\u0161 vodi\u010d Juma!.\u00ab\u00a0 Vse dni doslej je bil v belem di\u0161da\u0161u in turbanu. Nocoj pa v bermuda hla\u010dah in pisani srajci. Udarila sva petko in se skupaj re\u017eala. Na koncu sem si privo\u0161\u010dil \u0161e humus. Brez skrbi vrti\u010dkarji! Ne jem zemlje! Nisem de\u017eevnik! To je rumenkast namaz iz \u010di\u010derike, sezamovega masla, za\u010dimb in kaj vem kaj \u0161e.<\/p>\n

Bogastvo rta Ras al Jinz<\/h3>\n

\"RasPo ve\u010derji je bil zbor. Vodi\u010dka je predlagala, da bi namesto zjutraj, raje kar to no\u010d od\u0161li na Ras al Jinz pogledat, kaj se dogaja. \u00bbMorda ne bomo ni\u010desar videli\u00ab je rekla. \u00bbVendar brez strahu, Agencija Oskar zna poskrbeti za svoje popotnike.\u00ab Pri tem je pomenljivo pogledala kvi\u0161ku in dahnila: \u00bbIn \u0160alah! Kakor je bo\u017eja volja!\u00ab<\/p>\n

Kratka vo\u017enja z avtobusom in bili smo tam. V zgradbi, kjer je znanstveni center za prou\u010devanje \u017eivljenja \u017eelv in sprejemni prostor za obiskovalce, sem prebral, da se nahajamo na 22\u00ba 25′ 31” severne \u0161irine in 59\u00ba 49′ 41” vzhodne dol\u017eine. Torej smo pod Rakovim povratnikom. Zgo\u0161\u010dena arabska tema je nas objela in svetilke, ki so nihale v ritmu hoje, so jo komaj prebadale. Tiho smo korakali proti dogodku te no\u010di, ki se bo, upajmo, odigral pred na\u0161imi o\u010dmi. \u017de smo za\u010dutili droben pesek pod nogam in rahel \u0161um morja, ki je gladil obre\u017eje. Pred nami je bil rojstni kraj morskih \u017eelv!<\/p>\n

Od Ras al Jinza se proti jugu vle\u010de za\u0161\u010diteno obmo\u010dje, kamor na mivkasto obalo \u017ee od nekdaj redno prihajajo morske \u017eelve odlagat jajca nad mejo bibavice. Kakih dvajset tiso\u010d, ve\u010dinoma zelenih morskih \u017eelv, ki spadajo v ogro\u017eeno vrsto, letno gnezdi tu. Najbolj mno\u017ei\u010dno se pojavljajo med junijem in septembrom. In vsaki\u010d, ko se pribli\u017eno po dveh mesecih izle\u017ee zarod, se na tem belem pesku odvija najbolj krut \u00bbtek za \u017eivljenje\u00ab. Le nekaj metrov imajo mlade \u017eelvice do morja, ki pomeni re\u0161itev pred\u00a0 kopenskimi roparji.<\/p>\n

Razgledi v temi<\/h3>\n

Krajevni vodi\u010d nas je zaustavil. Ugasili smo svetilke. Nedale\u010d spredaj je poplesaval sto\u017eec medle svetlobe. O\u010ditno je nekaj skupin \u017ee naletelo na \u017eelve. Treba bo po\u010dakati, da se nagledajo. Nobenega negodovanja ni bilo, saj smo imeli ta hip na voljo najbolj razko\u0161no predstavo, ki jo ponuja narava. Z zvezdami posuto nebo, kot ga je videti le v arabskih no\u010deh! Ni na ogled zgolj tisto, kar je zapisano v programu. Vsako potovanje lahko da ve\u010d, a le, \u010de popotnik vidi ponujeno. Zato je treba potovati odprtega duha. Duh je namre\u010d kot padalo, ki deluje le, \u010de je odprto!<\/strong><\/p>\n

Okrog nas ti\u0161ina in sprijemajo\u010da tema. Nad nami pa \u0161iroko odprt Sezam z vsemi ble\u0161\u010de\u010dimi zakladi Ali Babe. Nebe\u0161ki svod je sijal od biserov in draguljev. Nud\u017eum, zvezde so se lesketale iz davne preteklosti in nepojmljivih razdalj. V zenitu se je prepoznavno mirno svetil planet Jupiter v ozvezdju Dvoj\u010dkov, rahlo ju\u017eneje je stal Orion, najlep\u0161e ozvezdje neba s tretjo najsvetlej\u0161o zvezdo Rigel. Vzhodno pod njim pa Sirij, najsvetlej\u0161a zvezda sploh. Tam doli na jugu pa sem prvi\u010d uzrl \u017eare\u010di Kanopus, v obse\u017enem ozvezdju Ladje Argo, ki je onkraj nebesnega ekvatorja. Mnogi iz skupine so se ozirali v to razko\u0161je, bli\u017enje pa sem s tiho pripovedjo mojega skromnega poznavanja popeljal po najzanimivej\u0161ih ozvezdjih. In za name\u010dek se je na vzhodni strani tik na \u010drti obzorja rde\u010dkasto in belo zalesketalo. Iz Arabskega morja sta skoraj hkrati vzhajala planet Mars in zvezda Spika v Devici. Resni\u010dno, to ni bilo \u010dakanje, to je bil pogled v globine preteklosti, to je bilo do\u017eivetje neskon\u010dnosti.<\/p>\n

Do\u017eivetje v no\u010di in jutru<\/h3>\n

Dobili smo znamenje, da smo na vrsti za ogled. Brez besed smo sledili vodniku. Zastrt\u00a0 snop je osvetlil prizori\u0161\u010de. In glej, v plitvem jarku je bila velika \u017eelva. Mol\u010de smo jo spremljali. Le sem ter tja tih \u0161epet ob\u010dudovanja. S sprednjimi plavutastimi nogami je po\u010dasi odmetavala mivko nazaj prek sebe, z zadnjimi pa jo je zajemala in zasipala gnezdo ter se po\u010dasi premikala naprej. Prekritje, ki je ostajalo za njo, je bilo tako enakomerno poravnano, kot bi ga naredil mojster z ravnilom. Kdo pravi, da narava ni mojster! Njeni gibi so bili po\u010dasni in vsake toliko je po\u010divala. Bila je utrujena od rojevanja in te\u017ea\u0161kega dela. Pe\u0161\u010dena zibelka v katero je izlegla svoje potomce, je bila \u017ee skoraj gotova. \u0160e nekaj zamahov in po\u010dasi bo oddrsala v morje. Za njo bo na obali ostala brazdasta sled, za njo bodo tam ostali njeni otroci, ki ne bodo nikoli prepoznali svoje matere, \u010deprav jo bodo na dolgih morskih poteh neko\u010d morda sre\u010dali..<\/p>\n

\"Mogo\u010dneMalo vstran smo naleteli \u0161e na ve\u010djo. Kakih sto kilogramov je morala imeti. Legla je jajca in kup\u010dek belih \u017eogic v jami se je ve\u010dal. Tiho, spo\u0161tljivo smo opazovali prvi del rojevanja bodo\u010dih \u017eelvic, zaprtih v svetu hranljivih teko\u010din. \u010cude\u017e \u017eivljenja se je dogajal pred nami. Ve\u010dno uganko, kako je nastalo \u017eivljenje znanstvenikom \u0161e ni uspelo zadovoljivo razre\u0161iti. Teorija prajuhe je dokaj bizarna. Znameniti angle\u0161ki astronom in mislec Fred Hoyle je zanjo dejal, da je toliko verjetna, kot je verjetno, da bo tornado, ki divja \u010dez odpad starega \u017eeleza, sestavil letalo!<\/p>\n

\u010cez mesec ali dva bo dozorel \u010das, ko bo nov rod zapustil varno zavetje in pokukal na svetlo ter se, slede\u010d klicu narave, pognal v svoj \u017eivljenjski prostor. Le redkim \u017eelvicam bo uspelo, da bodo zaplavale do neznanih obal in sledile brazdam jadrnic pravlji\u010dnega Sindbada Pomor\u0161\u010daka tja na drugi konec Indijskega oceana vse do Avstralije. Ve\u010dina bo na poti do svojega morskega domovanja kon\u010dala kot hrana po\u017ere\u0161nih ptic in lisic. Za te plenilce je obala mladih \u017eelvic kot miza pojedine, prekrita s prtom belega peska. Pre\u017eiveli osebki se bodo po dolgih potepanjih znova vrnili prav sem in izlegli nov rod za novo \u017eivljenje. Vse to se ponavlja \u017ee na milijone let v ritmu narave, na\u0161e znane neznanke.<\/p>\n

Jasno jutro. Sonce \u017ee ka\u017ee svojo mo\u010d. Odhajamo. Komaj po nekaj deset metrih vo\u017enje \u017ee kri\u010dimo:\u00abUstavi! Ustavi!\u00ab V blatni kalu\u017ei je bila velika \u017eelva, ki se je mu\u010dila proti morju. Malo naprej skale, ki jih najbr\u017e ne bi mogla premagati. Doma\u010din je od nekje prinesel cerado in \u0161esterica na\u0161ih jo je na njej odnesla na mivkast breg. Kar ni hotela v vodo, kot da je presene\u010dena. Ko smo jo \u0161kropili, se je po\u010dasi splazila in hitro zaplavala. Kdo ve proti katerim obalam bo zaveslala \u010dez odprto morje.<\/p>\n

S hitrimi koraki skozi Wadi Shab<\/h3>\n

Znova peljemo skozi Sur. Na bencinski \u010drpalki sem dvakrat pogledal na cenik. Liter bencina samo 0,146 riala. To je komaj 0, 28 evra! Ni\u010d \u010dudnega za Oman, saj imajo nafto za podtalnico! Vozimo mimo kraja Bilad as Sur s trdnjavo – sur pomeni v arab\u0161\u010dini obzidano utrdbo, in naprej na obalno cesto. Ob poti stoji razsoljevalnica morske vode, \u0161e malo dlje, na morski strani vidimo obse\u017eno napravo za uteko\u010dinjanje zemeljskega plina. Velike cevi so speljane na plo\u0161\u010dad. Tam je prislonjen ogromen tanker. Plinovod poteka iz notranjosti\u00a0 Omana. Vse obmo\u010dje Perzijskega zaliva plava na fosilnih gorivih. Ko so za\u010deli \u010drpati nafto, so se bogati \u0161ejki vozili v ameri\u0161kih limuzinah. Takrat so dobili vzdevek \u00bbcadillac Arabec\u00ab.<\/p>\n

\"Ras\u0160e vedno nas spremlja morje. Kraj, ki bo nas navdu\u0161il se bli\u017ea. Wadi ash Shab. Pred mostom, ki je razpet \u010dez wadi, zavijemo dol skozi naselje do njegovega ustja. Leta 2007 je Oman prizadel monsunski ciklon. Hudourniki sicer suhih wadijev so poru\u0161ili kar nekaj vasi. Menda je sultan Qaboos dal najbolj prizadetim zgraditi nove hi\u0161e na dr\u017eavne stro\u0161ke! Tu\u00a0 je voda odnesla dostop v wadi. Moramo v \u010dolne, ki nas zapeljejo pod mostom do levega brega. To je pravi kanjon. Gaj datljevih palm pora\u0161\u010da za\u010detek poti. Potem naprej po suhem prodnatem koritu Le tu pa tam se poka\u017ee voda. Kanjon se o\u017ei. Sto metrske stene nad nami \u0161trlijo v modrino neba. Kjer je le kaj zemlje so palme in bujno grmi\u010dje. Pod stezo se za\u010denjajo globoki tolmuni, ki zelenkasto vabijo. Nazaj grede bomo zaplavali! Sonce mo\u010dno pripeka in med stenami je \u0161e bolj vro\u010de. Skoraj se sle\u010dem.<\/p>\n

Marijana je nam dala dve uri svobode. \u00bbUro navzgor po kanjonu in prav toliko boste potrebovali za vrnitev,\u00ab je naro\u010dala. Pretikali smo se po stezi in ob\u010dudovali tesen, ki jo je oblikovala voda. Wadi ash Shab nudi vrsto adrenalinskih u\u017eitkov. Od plezanja po stenah, skakanja v globine bistre vode, raziskovanje podzemnih vodnih jam s kapniki in sigami, skratka kanjoning in pol.<\/p>\n

Pogledujem na uro. Pot se zlagoma vzpenja. Najzanimivej\u0161i del sem videl, zato je \u010das obrata, \u010de se ho\u010dem \u0161e namo\u010dit. To si \u017eelim. Vra\u010dajo\u010d se, izberem tolmun. Voda ob belih skalah je skoraj \u010drna od globine. Vili in \u017eena \u017ee plavata. Hitro sem pripravljen. Stopim na nizek odskok in za\u010dofotam v prijetnem objemu. Kako se prile\u017ee! Pa tako \u010dista je. Lahko bi jo pil. Kje je Marjana, da bi nam podalj\u0161ala bivanje, predem se vrnemo civilizacijo.<\/p>\n

Kar nisem bil voljan zapustiti te hedonisti\u010dne kopeli. Odla\u0161al sem do zadnje minute. \u00bbNazaj \u010dez prodnat del lahko tudi te\u010dem,\u00ab sem v mislih zavla\u010deval. Potem sem jo ubral. Kar v kopalkah. Se bom \u017ee posu\u0161il, sonce \u017ege in zrak je suh. Le sandale sem nataknil, kapo na glavo, nahrbtnik s cunjami \u010dez ramo in v hitri korak. Nekje na pol poti sem \u017ee dohitel na\u0161e. Docela sem se posu\u0161il in \u0161e malo popekel zraven. Smuknil sem v obleko. Vsi smo pri\u0161li pravo\u010dasno do \u010dolnov. Moram pohvaliti na\u0161o popotni\u0161ko dru\u0161\u010dino, ker smo se vedno dr\u017eali dogovorjene ure, kar je vodi\u010dki olaj\u0161alo delo.<\/p>\n

Wadi ash Shab je ve\u010dji, bolj divji in ima zavratno globoke, med bele stene urezane tolmune. Navdu\u0161il me je, a Wadi Bani Khalid o\u010daral. Vanj smo namre\u010d pri\u0161li naravnost iz pu\u0161\u010dave ter ugledali zelenje in vodo. Sprememba razveseljuje, so vedeli \u017ee Stari Rimljani in tisto z Bani Khalidom je bila res sprememba.<\/p>\n

Kos Lune je padel na Zemljo<\/h3>\n

Klima v avtobusu je bila prav\u0161nja, hladne vode v zabojniku dovolj, pa \u0161e libanonska pevka Fayrus nam je pela. Kaj bi \u0161e radi? Da ne bi bila pevka le na cedeju! S ceste pra\u0161no zavozimo na vzpetino tik nad morjem. Prijetno pihlja. Fins, bela, pe\u0161\u010dena pla\u017ea se razprostira pod nami in\u00a0 se na dolgo vle\u010de proti jugu. Penasti valovi oceana jo oblivajo. Gola je, brez palm, brez sence. In prazna. Nekam dolgo\u010dasno deluje. Ne vem zakaj je znamenita.<\/p>\n

\"DolinaKomaj kratko vo\u017enjo naprej je ve\u010dja zanimivost, potopljena jama Bimmah blizu kraja Dibab. Nastala je, ko se je podzemni kra\u0161ki jami zru\u0161il strop. Ima 50 do 70 metrov premera in globino 30 metrov. Voda v njej pa kot bi s soncem me\u0161al zelenkasto in modro barvo. Je somornica. Morje je oddaljeno pribli\u017eno 500 metrov in priteka vanjo skozi podzemne razpoke. Doma\u010dini verjamejo, da je neko\u010d tu padel izpod neba kos Lune in naredil luknjo. Arabsko ime za to jamo Bimmah Hawiyat Najm pomeni prav to. Res je videti, kot bi nekaj okroglasto preluknjalo povr\u0161ino.<\/p>\n

Spustil sem se po zelo strmih stopnicah do vode in bredel po njej. Bilo je nekaj kopalcev, \u0161e ve\u010d pa japonskih oziroma korejskih turistov. Le kdo bi jih lo\u010dil. Vsi s pametnimi telefoni in tablicami. Fotoaparati so \u017ee redkost. Slikam oble\u010den pakistanski par. Do kolen se mo\u010di. Mo\u0161ki me grdo gleda. Nasmehnem se in pokimam. Pogled zgubi ostrino.<\/p>\n

Ustavimo se \u0161e blizu mosta \u010dez wadi. Tik ob cesti je drevo kadila, Boswellia. Opisoval jo je \u017ee gr\u0161ki u\u010denjak Herodot in navajal, da je kadilo nevarno nabirati zaradi ka\u010d na drevju. Poro\u010dal je, da pri delu za\u017eigajo smolo drevesa Styrax, ker ta dim odganja ka\u010de. Drevo Boswellia ni ugledno, morda je \u0161tiri metre visoko, razvejano, a svoje bogastvo skriva pod skorjo. Marijana del olupi in zare\u017ee v les. Drobno belo in aromati\u010dno se zasolzi. To se tudi \u017eve\u010di. Ko se sok posu\u0161i v smolo je \u010das nabiranja. Nismo \u010dakali.<\/p>\n

Lepotica Al Said<\/h3>\n

Vozimo naprej\u00a0 proti malemu ribi\u0161kemu mestu Qurayyatu. \u00bb Check point\u00ab, kontrolna to\u010dka je. Pripravite potne liste in bodite resni,\u00abje opozorila Marijana. Ustavili smo. Vstopi mlad \u010dastnik. Dr\u017ei se slovesno resno, zavedajo\u010d se svoje mo\u010di. Skozi okno vidim stra\u017earnico, poleg nje rjavkast d\u017eip z veliko strojnico in dolgo anteno. Poleg njega nekaj vojakov v rjavih uniformah. Vsi imajo brzostrelke. \u010castnik pozorno pregleduje dokumente. Vse je v redu. Lahko nadaljujemo. V Omanu je slu\u017eenje voja\u0161\u010dine prostovoljno. Sultanovim oboro\u017eenim silam je namenjeno 11,4%\u00a0 BDP. Najve\u010d denarja za vojsko baje namenja Pakistan.<\/p>\n

\"BimahMalo pred Qurayyatom smo zavili pred coffee shop. To ni kavarna, pa\u010d pa nekak\u0161na gostilna kjer stre\u017eejo toplo hrano. Pospravil sem chicken shawarmo in kozarec sve\u017eega mangovega soka. Kupil sem \u0161e banane za ve\u010derjo. Nasproti je osamljena mala mo\u0161eja z minaretom. Ni bil \u010das molitve. Par \u010drno zatrtih \u017eena je postavalo naokrog. \u017de gremo naprej. \u0160e dobrih sto kilometrov nas lo\u010di do kon\u010dne postaje, Muscata. Odmaknili smo se od morja pod zadnje obronke gorovja Al Hajar ash Sharqi. Zve\u010der smo v mestu. Hotel Ruwi, kjer smo bili prvo no\u010d, nas \u010daka za zadnjo no\u010d.<\/p>\n

Po namestitvi smo prosti. Ve\u010dina gre na ve\u010derjo. Zapeljemo se na obalo. Bil sem poln banan zato mi ni bilo do hrane. Raje grem na potep. Z vodi\u010dko se dogovorim, da se dobimo pred vhodom v Mutrah souk. Mahnem jo po obalni cesti Al Bahri. Drevored di\u0161i po mimozah. V Sultanovem pristani\u0161\u010du nasproti je \u0161e vedno navezana njegova jahta Al Said. To je \u010detrta najve\u010dja zasebna jahta na svetu. Dolga je kar 155 metrov in vredna pribli\u017eno 300 milijonov ameri\u0161kih dolarjev! Zgrajena je bila leta 2007 v ladjedelnici L\u00fcrssen v Bremnu. Posadka \u0161teje 140 mo\u017e, sprejme pa do sedemdeset gostov! Ima heliport in bazen in kdo ve kaj \u0161e! Sploh najve\u010dja pa je 180 metrov dolga jahta Azzam. Njen lastnik je Khalifa Bin Zayed Al Nahyan, predsednik Zdru\u017eenih arabskih emiratov in emir Abu Dabija. Po njem se imenuje tudi koni\u010dast 830 metrov visok neboti\u010dnik Burj Khalifa v Dubaju.<\/p>\n

V labirintu souka<\/h3>\n

Preden zavijem v Mutrah souk si privo\u0161\u010dim \u0161e qisr, omansko kavo. Nimam namena prespati tistih nekaj ur, ki nas lo\u010dijo do odhoda na letali\u0161\u010de. Po\u010dasi jo srkam, pri\u017egem cigareto in tuhtam, kaj naj poleg kadila \u0161e kupim za spomin. Videti je treba in \u017ee zdrsnem v reko ljudi, ki se je pretakala v vse smeri. Mutrah souk je obvladljiv, ve\u010dji je Sova Waqif v Dohi. Dale\u010d ju presegata souk v Fezu v Maroku in sploh Khan el Khalili v Kairu. Vsak souk je nekak\u0161en \u00bbspeculum mundi\u00ab, ogledalo sveta. O\u010di so me vodile od ene do druge trgovinice. Izlo\u017ebe in vhodi zatrpani z razli\u010dnim blagom, od jedil in sadja do bakrenih uporabnih in okrasnih izdelkov. Skoraj povsod prodajajo kadilo. Kupil sem ga nekaj. Tistega, skoraj belega, bolj\u0161ega. Izbiram med malimi lon\u010denimi kadilnicami. \u00bbRilin,\u00ab mi re\u010de, kar pomeni dva riala. Privo\u0161\u010dim si \u0161e prgi\u0161\u010de datljev sokkari, velikih, sladkih.<\/p>\n

\u00bbBi kam, hada, koliko je to,\u00ab poka\u017eem na khand\u017ear, \u010deprav sem \u017ee v naprej vedel, da ga ne bom kupil. Lep, ro\u010daj in no\u017enica okovana s srebrom. Pogajam se. Nekaj je spustil, a \u0161e vedno predrago. Vre\u010de za\u010dimb vseh barv. Vzamem zelenkasto zrno kardamoma in ga \u017eve\u010dim. Zraven rumene kurkume vtaknem prst v rde\u010de in ga obliznem. Ogenj! Hitro datelj v usta. Zagledam se v izlo\u017ebo z\u00a0 \u017eenskimi oblekami. Vseh barv,\u00a0 tanke kot dih, prosojne in ozalj\u0161ane z ble\u0161\u010dicami. Ja, potem pa vso to krasoto z obrazom vred prekrijejo s \u010drnim ogrinjalom. Vonj po za\u010dimbah in kadilu je v zraku in pravljice arabskih no\u010di se odslikujejo pred mano.<\/p>\n

Izbiram razglednice in vpra\u0161am po arabsko za znamke. Prodajalec me gleda. \u00bbZopet ga lomim s svojo arab\u0161\u010dino,\u00ab pomislim. \u00bbAiwa,\u00ab se oglasi mo\u017eakar poleg njega. Da vpra\u0161ani \u0161e ne razume arabsko, ker je komaj pri\u0161el iz Kerale iz Indije, je povedal. Seveda mu angle\u0161\u010dina dobro te\u010de. Hodim kot v procesiji. Znajdem se v zlatarskem predelu. Vse se ble\u0161\u010di. Koliko dragotin! Zlata, kot bi bil Oman res svetopisemska zlata de\u017eela Ofir. Preu\u010devalci zgodovine so jo pred \u010dasom zmotno postavili v Afriko, v Zimbabwe. Res so od 9. stoletja dalje Arabci od tam po trgovskih poteh dobivali zlato.<\/p>\n

Eni potujemo po de\u017eeli, drugi po trgovinah<\/h3>\n

Pri izhodu sem presene\u010den na\u0161el tisto, \u010desar doslej v Omanu \u0161e nisem uspel videti. Po\u0161tni nabiralnik! Sedel sem na tla poleg njega, kot bi se bal, da mi zaradi kak\u0161ne coprnije ne izgine in napisal zadnje pozdrave. Obi\u010dajno sem po\u0161to oddajal v hotelskih recepcijah. Pri\u0161la je Marijana z nekaj sopotniki po zadnje nakupe. Pospremil sem jih na souk. Trgovinice so \u017ee zapirali. Lu\u010di so uga\u0161ale in ljudi ni bilo ve\u010d. Kje je tisti vrve\u017e in pisanost zgodnjega ve\u010dera? Zdi se, kot da ga je tema vsrkala vase.<\/p>\n

Na letali\u0161\u010du sredi no\u010di poslavljanje. Z Jumo se prijateljsko objameva. Tudi Marijana po nekaj mesecih gre z nami domov. Kontrole in kontrole potem pa v airbus 310 Turkish Airline. Salam aleikum, Oman! Sedim \u010disto zadaj v repu. Zato venomer trese. Zapletem se v pogovor s potnicama ob meni. Bili sta v Dubaju po nakupih in nista nehali hvaliti zalo\u017eenost in imenitnost trgovin. Vpra\u0161am, \u010de sta videli \u0161e kaj drugega. Da sta videli eno dolgo\u010dasno pu\u0161\u010davo, sta bili enotni. V Dubaj na \u0161oping, to je ta pravo! Eni hodijo kupovat v Milano, eni pa na potovanje po trgovinah Dubaja. Nekateri potujemo tudi zaradi pu\u0161\u010dav. Tiho sem bil. Oglasil se je tur\u0161ki kapitan letala in nam za\u017eelel prijetno vo\u017enjo, afiyet olsun!<\/p>\n

\u010cez Bahrain, Kuvajt in Irak smo lovili zadnje sence teme. Nad Tur\u010dijo je nam v rep \u017ee posijalo jutranje sonce. Spodaj se je za\u010delo obla\u010diti. Ko smo leteli \u010dez Balkan, so megle \u017ee stkale preprogo, ki se je vlekla do Brnika. Tam je nas, za\u010duda, obsijalo \u0161ibko popoldansko sonce. Dober dan Slovenija!<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Pi\u0161e: sopotnik Niko Jereb,\u00a0IDRIJSKE NOVICE, 22. maj 2015 Fotografije: Marijana Pani\u0107 in\u00a0Ana Ho\u010devar Ve\u010d … Oman – V znamenju Khand\u017earja in kadila (7. del) Neutrudne oklepnice plavajo v Indijskem oceanu Izpod neba je padel del Lune in naredil luknjo v Zemlji Ime Oman naj bi izviralo iz besed\u00a0 Umm an nar, kar pomeni mati ognja. Po legendi se je neko\u010d iz morja dvignil vulkan in ustvaril Oman. Je pa to de\u017eela sonca. Ljudje so prijazni, […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"ngg_post_thumbnail":0,"footnotes":""},"categories":[4,7,237],"tags":[],"class_list":["post-21824","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-agencija-oskar","category-clani-pisejo","category-oman"],"acf":[],"aioseo_notices":[],"aioseo_head":"\n\t\t\n\t\n\t\n\t\n\t\n\t\n\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t