{"id":21765,"date":"2015-10-29T12:01:40","date_gmt":"2015-10-29T10:01:40","guid":{"rendered":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/?p=21765"},"modified":"2015-10-29T12:01:40","modified_gmt":"2015-10-29T10:01:40","slug":"osmanska-kultura-hranjenja","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/osmanska-kultura-hranjenja\/","title":{"rendered":"Osmanska kultura hranjenja"},"content":{"rendered":"

Pi\u0161e: vodnica Nina Mavri\u010d<\/strong><\/p>\n

Tur\u010dija.<\/strong><\/a> Carigrad. Nekdaj center Osmanov, njihovih voditeljev sultanov, mogo\u010dne vojske in celotnega birokratskega aparata, preko katerega je imperij deloval. Zdi se mi, da so v zadnjem obdobju osmanski sultani in vse okoli njih, postali bolj popularni kot kdaj koli prej. Predvsem sultan Sulejman Veli\u010dastni. O \u017eivljenju sultanov, njihovih dvorih, \u017eenah, ljubicah, vojnah se pi\u0161ejo leposlovni romani, snemajo telenovele. In tako \u0161ir\u0161a mno\u017eica dobi uvid, kako je osmanski imperij deloval striktno na protokolu. Vse, do najmanj\u0161ega detajla, je bilo urejeno v velik ustroj pravil, hierarhije, reda in discipline.<\/p>\n

\"OsmanskaKdo je lahko s kom govoril, kdaj, kako si osebo naslovil, si posameznika lahko pogledal v o\u010di, si se z nekom lahko sploh sre\u010dal ali ne \u2026 vse je \u0161lo po ustaljenem protokolu. In tako je bilo tudi pri \u010disto obi\u010dajnih stvareh, kot na primer v kulturi hranjenja in dru\u017eabnega \u017eivljenja. Kdo je s kom jedel, kak\u0161no hrano so postregli in kje, kak\u0161no pija\u010do, sladice, kak\u0161en je bil dru\u017eabni del po obroku, \u010de je sploh bil. Vse je bilo odvisno, kdo je gostil in kdo je bil gost, a ne glede na vse, se je to\u010dno vedelo kdo, s kom, zakaj, kdaj, kje \u2026 Vse je \u0161lo tako, kot je narekoval protokol hierarhi\u010dne ureditve imperija.<\/p>\n

<\/p>\n

Sofra ali kultura pogostitve<\/h3>\n

Iz vsakodnevnega \u017eivljenja Osmanov je najve\u010d znanega iz 16., 17. in 18. stoletja. \u0160tevilni registri o cenah, davkih, trgovanju, zapisi popotnikov in vojakov, ter konec koncev dnevniki in registri menihov, so nam pustili bogat vpogled, tako v kulinariko bogatej\u0161ega sloja kot v prehranjevalne navade navadnih prebivalcev.<\/p>\n

\"Tur\u0161kaNe glede na dru\u017ebeni sloj ljudi je bilo \u017eivljenje v osmanskem imperiju pre\u017eeto z njihovo religijo, islamom. In tako so bile tudi pri hranjenju \u017eenske vedno lo\u010dene od mo\u0161kih. Hrana se na eni ali drugi strani ni bistveno razlikovala. \u010ce je \u0161lo za pogostitev na dvoru, je bil poleg hrane vedno obvezen \u0161e zabavni program, ki je sledil po obroku. Ta dru\u017eabni del je imel v \u017eenskem svetu ve\u010dji pomen kot v mo\u0161kem. Izurjenost in omikanost plesalk, pevk, glasbenic ter slu\u017eabnic sta bila pokazatelja, koliko izurjenosti in omikanosti je premogla sama gostiteljica. Poleg dru\u017eabnega dela je moral biti tudi izbor hrane pravi, li\u010den na pogled in okusen. Dru\u017eabni del s plesalkami in vsemi ostalimi umetnicami so imeli tudi v mo\u0161ki dru\u017ebi. \u010ce je bila raven dru\u017eabnega dela na visokem nivoju in so jih zabavale zelo lepe in o\u010darljive gospodi\u010dne, so za to \u0161e posebej pohvalili gostiteljevo \u017eeno, saj se je izkazala za odli\u010dno organizatorko z izbranim okusom.<\/p>\n

\u010ce je bil gost res ugleden, so ga pred obrokom najprej namestili v posebnem prostoru na neformalnem klepetu z gostiteljem. Potem je sledila pojedina, nato pa dru\u017eabni del. Le tega so pri\u010deli s pitjem kave. \u010ce je bil gost malo manj pomemben, so mu namesto kave ponudili “\u0161erbet” \u2013 zelo sladek sok, ponavadi je bila to zelo sladka ro\u017ena voda. Dol\u017eina in program dru\u017eabnega dela sta bila odvisna od statusa gostitelja in statusa gosta. Vi\u0161je si bil na dru\u017ebeni lestvici, ve\u010d si si lahko privo\u0161\u010dil oziroma ve\u010d pozornosti ti je bilo namenjene, kar pomeni, da je bil dru\u017eabni del dalj\u0161i, kvalitetnej\u0161i in je vseboval tudi posamezne prigrizke in tople ali hladne napitke.<\/p>\n

Geografska raznolikost<\/h3>\n

\"Tur\u0161keOsmanski imperij je bil ozemeljsko velik, zato se je kultura hranjenja razlikovala. Hrana in pija\u010da v Carigradu je bila druga\u010dna od tiste, ki so jo postregli v Meki ali Medini. Ve\u010dinoma so postregli tisto, kar je ponujalo okolje. Ceremonija in protokol hranjenja pa sta povsod ostajala ista. V pu\u0161\u010davskih predelih so bolj prevladovali datlji, v Anatoliji razli\u010dni mle\u010dni izdelki. Dolo\u010dena hrana, kot na primer meso, se je morala ponuditi povsod, saj je pomenila presti\u017e in ponazarjala mo\u010d in bogastvo imperija. A Osmani niso bili nori na zrezke, kotlete in kra\u010de, \u010deprav so jedli tudi to. Stari zapisi pravijo, da so imeli raje mleto meso ali pa so ko\u0161\u010dke mesa ponudili z razli\u010dno zelenjavo. Zanimivo je tudi, da olj\u010dnega olja, ki so ga v anatolskem predelu imeli v izobilju, niso v ve\u010djih koli\u010dinah uporabljali v kuhinji. Olj\u010dno olje so zlivali v oljne svetilke, kuhali in pekli pa so z \u017eivalsko mastjo v glinenih posodah, kotlih. Najve\u010d so uporabljali ognji\u0161\u010da, glinene ali kamnite pe\u010dice ter \u017eerjavico.<\/p>\n

Hrana<\/h3>\n

\"Tur\u0161kaVeliko hrane, ki so jo poznali \u017ee Osmani, je v Tur\u010diji priljubljene \u0161e danes. \u017de Osmani so bili navdu\u0161eni nad bureki (v Trabzonu na obali \u010crnega morja je bil burek s sardinami posebna specialiteta), pala\u010dinkami oziroma danes slavnimi g\u00f6zleme, listnato testo so radi nadevali s \u0161tevilnimi pastami, kar bi lahko \u0161teli za predhodnice baklav. Poznali so dolme \u2013 v razli\u010dno zelenjavo so nadevali mleto meso. Kruh so radi posipavali s sezamom in \u0161e danes je v Tur\u010diji priljubljen simit, kruh v obliki kolobarja, posut s sezamom.<\/p>\n

Kruh<\/strong> je bil \u017eivljenjskega pomena, najve\u010d so pekli iz \u017eitne in prosojne moke. Poznali so slan in sladek kruh, slednji je bil rezerviran za dvorno \u017eivljenje. Od mesa so najraje jedli ov\u010dje meso in jagnjetino, po nekaterih predelih tudi govedino. Svinjine niso imeli, saj je pra\u0161i\u010d v islamu ne\u010dista \u017eival. Iz carigrajskega registra za hrano iz leta 1640 je znano, da so poznali tudi perutnino, a je bila precej draga in zato ne ravno priljubljena. V okolici Bitlisa (na JV dana\u0161nje Tur\u010dije) so bili poznani po odli\u010dnih pe\u010denih jerebicah. Carigrad in \u017ee prej omenjeno mesto Trabzon sta bila poznana po ribah, ki so jih kuhali, pekli, su\u0161ili ali vlagali.<\/p>\n

\"Turr\u0161kiRi\u017e<\/strong> je v osmanski imperij pri\u0161el dokaj pozno, \u0161ele v drugi polovici 17. stoletja, ko so indijski kralji preko arabskih trgovcev stare\u0161inam iz Meke poslali \u0161tevilne vre\u010de z ri\u017eem. Pred tem je ri\u017e predstavljal presti\u017e in so ga uporabljali predvsem v zdravstvene namene. Po 17. stoletju je ri\u017e postal najpomembnej\u0161e prehrambno \u017eivilo in tako na ozemlju nekdanjega osmanskega imperija ostaja \u0161e danes. Preden pa so spoznali ri\u017e, je v osmanskih kuhinjah najve\u010dkrat di\u0161alo po razli\u010dnih ka\u0161ah in kratkih \u017eitnih ali prosojnih rezancih. Najve\u010d ka\u0161e so zagotovo pojedli vojaki, ki druge hrane prakti\u010dno niso poznali.<\/p>\n

Sadje in zelenjava<\/strong> sta v osmanski imperij pri\u0161la predvsem na kameljih hrbtih iz razli\u010dnih de\u017eel. Karavane so v imperij prina\u0161ale zelje, \u010debulo, korenje, \u0161pina\u010do, zeleno solato, oljno repico, por in trtne liste. Zelo priljubljena je bila jogurtova solata s kumarami in \u010desnom, ki so jo najve\u010dkrat jedli s kruhom in ni smela manjkati na nobenem pikniku dvorne elite. Zapisi iz druge polovice 15. stoletja pravijo, da se je princ \u010cam (sin slavnega osmanskega sultana Mehmeda Osvajalca) med svojim izgnanstvom v Evropo tam navdu\u0161il nad melonami, grozdjem, jabolki in hru\u0161kami, kar je kasneje tudi predstavil doma\u010di de\u017eeli. Kmalu v imperij pridejo tudi \u010de\u0161nje, fige, citrusi, granatna jabolka in mandlji, ki so jih gojili predvsem na zahodnem delu dana\u0161nje Tur\u010dije, vzhodni del de\u017eele pa postane center melon, lubenic in razli\u010dnih bu\u010d.<\/p>\n

\"Tur\u0161kaSprva so se osmanski dvorjani sladkali s posu\u0161enim ali kandiranim sadjem in sla\u0161\u010dicami, ki so jih pripravili iz rozin in ribeza, predvsem pudingi, kompoti. Vse skupaj so osladili z medom ali grozdnim sirupom. \u010ce je \u0161lo res za posebno prilo\u017enost, so se sladkali s sladkornim trsom, ki je bil zelo drag in so ga prina\u0161ali iz Egipta ali Cipra. Na carigrajskem bazarju so poleg \u0161tevilnih za\u010dimb, di\u0161av in zeli\u0161\u010d prodajali tudi kristaliziran sladkor, bombon\u010dke z okusom cimeta, klin\u010dkov, jane\u017ea \u2026 Sredi 17. stoletja je postajala vedno bolj popularna baklava oziroma listnato testo, nadevano z razli\u010dnimi pastami. Vedno ve\u010d pozornosti so namenjali sla\u0161\u010dicam. Ni to\u010dno znano, kako so pripravili baklavo, a dokumentacija sultanovega dvora iz leta 1720 pravi, da je bila baklava obvezna pri ceremonijah obreze in kronanja.<\/p>\n

Kultura hranjenja ni pomenila le zau\u017eitje hrane. \u0160lo je za dru\u017eabni dogodek, kateremu so posvetili veliko pozornosti, ob hrani so se sklepali razli\u010dni dogovori in odlo\u010ditve. Ponujena hrana je bila izraz gostoljubja in blagostanja. Ob zatonu imperija pa se je hrana izkazala tudi za u\u010dinkovito sredstvo, \u010de so se \u017eeleli koga znebiti. \u0160tevilne so zgodbe o zastrupitvah s hrano, a to je \u017ee druga tema.<\/p>\n

Dejstvo je, da so prehranjevanju namenili veliko ve\u010d pozornosti kot danes. Bilo je pomembno, kaj so postavili na mizo. Veljalo je za vljudno, \u010de si poskusil vso hrano, ki so jo prinesli na mizo. In to je bilo v\u010dasih kar te\u017eko, saj so bili banketi sultanovega dvora lahko sestavljeni tudi iz dvajsetih hodov hrane!<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Pi\u0161e: vodnica Nina Mavri\u010d Tur\u010dija. Carigrad. Nekdaj center Osmanov, njihovih voditeljev sultanov, mogo\u010dne vojske in celotnega birokratskega aparata, preko katerega je imperij deloval. Zdi se mi, da so v zadnjem obdobju osmanski sultani in vse okoli njih, postali bolj popularni kot kdaj koli prej. Predvsem sultan Sulejman Veli\u010dastni. O \u017eivljenju sultanov, njihovih dvorih, \u017eenah, ljubicah, vojnah se pi\u0161ejo leposlovni romani, snemajo telenovele. In tako \u0161ir\u0161a mno\u017eica dobi uvid, kako je osmanski imperij deloval striktno na […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"ngg_post_thumbnail":0,"footnotes":""},"categories":[4,5,18],"tags":[],"class_list":["post-21765","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-agencija-oskar","category-turcija","category-vodniki"],"acf":[],"aioseo_notices":[],"aioseo_head":"\n\t\t\n\t\n\t\n\t\n\t\n\t\n\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t