{"id":21703,"date":"2015-10-23T10:27:56","date_gmt":"2015-10-23T08:27:56","guid":{"rendered":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/?p=21703"},"modified":"2015-10-23T10:27:56","modified_gmt":"2015-10-23T08:27:56","slug":"oman-v-znamenju-khandzarja-in-kadila-7-del","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/oman-v-znamenju-khandzarja-in-kadila-7-del\/","title":{"rendered":"Oman – V znamenju Khand\u017earja in kadila (7. del)"},"content":{"rendered":"

Pi\u0161e: sopotnik Niko Jereb,\u00a0<\/strong>IDRIJSKE NOVICE, 8. maj 2015
\nFotografije: Marijana Pani\u0107 <\/strong>in\u00a0Ana Ho\u010devar<\/strong>
\nVe\u010d … Oman – V znamenju Khand\u017earja in kadila (6. del)<\/a><\/p>\n

Kraljica iz Sabe je obiskala kralja Salomona<\/h3>\n

Najprej oaza, nato v mesto Sur, kjer je bil rojen Sindbad Pomor\u0161\u010dak.<\/em><\/p>\n

Skoraj vse religije obljubljajo posmrtno \u017eivljenje v nebesih, raju, ve\u010dnih lovi\u0161\u010dih, Valhali, skratka v onstranstvu. Tam naj bi sre\u010dno ve\u010dno \u017eiveli, seveda, \u010de bi si to zaslu\u017eili. Kak\u0161ni so ti nebe\u0161ki u\u017eitki, govori vsaka religija malo druga\u010de. Gledano po \u010dlove\u0161ko naj bi prestavljali zadovoljstvo \u010dutov z du\u0161o vred. To se lahko zgodi celo na Zemlji. Vsaj za kratek \u010das. Nam se je! Zaradi lepote narave, ki se je ponujala.<\/strong><\/p>\n

Drevje in \u0161opi visokih trav se je razprlo. Pred nami se je prikazalo jezerce, barve kot raztopljeni akvamarin. Nadenj so se sklanjale visoke palme in se ogledovale v njem. V ozadju\u00a0 kulise golih hribov pu\u0161\u010davskega nadiha. Pomirjajo\u010d vonj po vodi je lebdel v toplem zraku. Ja, to je raj! Ker smo pri\u0161li naravnost iz pu\u0161\u010dave, \u0161e s peskom v laseh, je bilo do\u017eivetje razko\u0161ja vode in zelenja \u0161e bolj globoko. Priznanje Oskarju za dognano na\u010drtovanje poti.<\/p>\n

Wadi Bani Khalid<\/h3>\n

Imeli smo skupen cilj. \u010cim prej v vodo! Na\u0161li smo si sen\u010dno zaveti\u0161\u010de pod skalo. Po vsem tem pesku in su\u0161i, smo se u\u017eiva\u0161ko potopili in zaplavali. Voda je bila topla, \u010dista. Pomislil sem na zimo in sneg doma in se potopil v globino. \u00bb In bonis nostris, med na\u0161imi dobrinami,\u00ab bi upravi\u010deno rekel s Starimi Rimljani, ki so se neko\u010d namakali v termah. Ko pride\u0161 iz pu\u0161\u010dave in se potopi\u0161 v tolmune, se \u0161ele zave\u0161, kak\u0161na dobrina je sladka voda.<\/p>\n

Vili je z vrha skal nad nami kri\u010dal:\u00abDr\u017eite se lepo! Slikam!\u00ab<\/p>\n

\u00a0 \u00bbSaj tvoj zoom sploh ne nese do tu dol!\u00ab ga je dra\u017eila Hortenzija in mu mahala iz vode.<\/p>\n

\u00a0 \u00bbKako ne, saj vidim celo plombo na tvoji \u0161estici!\u00ab ji je vrnil.<\/p>\n

\"Sur\"Zalezli smo se na polo\u017eno skalo in se predajali soncu. Na belih apnen\u010dastih skladih je bilo polno fosilov \u0161koljk in pol\u017eev. Naprej od jezerca navzgor, ki je bilo v bistvu zajezena re\u010dica, se je dolina hitro zo\u017eala v tesen strmih pobo\u010dnih sten. Med njimi so urezani vabljivi globoki tolmuni in kotlice. \u0160e vi\u0161je je le izgubljen potok med skalami. Toda, ko se ulije de\u017e, ste\u010de voda z vseh pobo\u010dij v re\u010dico, ki tako naraste, da njenemu hrumenju nih\u010de ni ve\u010d kos. Wadiji so lahko nevarne pasti. Utabori\u0161 se sredi njega, sto kilometrov vi\u0161je po strugi navzgor je v hribovju mo\u010dan naliv. Golo skalovje ni\u010d ne popije, vse se zliva v strugo. Hudournik nenadoma pridere in pobere tabor s seboj!<\/p>\n

<\/p>\n

Na platoju ob jezercu je bilo gosti\u0161\u010de s paviljoni. Francoski pisec Gustave Flaubert, ki je potoval tudi po Egiptu, je prav zapisal prispodobo, da so oaze gostilne v pu\u0161\u010davi. Ne vem to\u010dno imena hrane, prepoznal sem le pi\u0161\u010dan\u010dje meso in krompir. Pepsi kola me ni od\u017eejala. Vpra\u0161al sem \u0161e po \u010daju. Poseben je bil. Z mlekom, kardamomom in veliko sladkorja. Imenuje se\u00ab karak\u00ab. Sedel sem v senco palme, ga vro\u010dega srebal in se razgledoval. Prav\u0161nja scena za pustolovski film ali pa za slikarja kot je bil Alexander Kircher. Ta je pred dobrimi sto leti tako romanti\u010dno upodabljal arabske vedute. \u0160koda, da si ogledujemo le severni del. Wadi Bani Khalid ima na ju\u017enem koncu prav tako lepe tolmune\u00a0 in palmove gaje. \u010caj mi je bil tako v\u0161e\u010d, da sem spraznil tri velike skodelice ne vedo\u010d, da se mi bo to ma\u0161\u010devalo.<\/p>\n

Kje je bilo kraljestvo Saba?<\/h3>\n

\"Obmorski\u010cas je nas pregnal iz Alahovega vrta. Po\u010dutil sem se kot izgnanec iz raja in vsi Adami in vse Eve na\u0161e popotne dru\u0161\u010dine so \u010dutili enako. Kaj ho\u010demo, mesto Sur ob Arabskem morju je bilo \u0161e dale\u010d. Zadnji pozdrav mojstrom pu\u0161\u010davske vo\u017enje, naprej gremo z avtobusom. Pred nami je dolga cesta skozi dolgo\u010dasno kamnito pokrajino. Marijana je to izkoristila za pripoved o kraljici iz Sabe. \u00bbLe kje neki je bila ta de\u017eela?\u00ab sem pomislil. \u00abJe to jugozahodni del Omana, t kjer je obilje dreves z di\u0161avno smolo, morda v Jemnu ali celo Etiopiji, eni najstarej\u0161ih dr\u017eav sveta? Ljudstva iz ju\u017enega dela Arabskega polotoka so trgovala s tedanjo Etiopijo in verjetno se je tja prenesla legenda o de\u017eeli Saba. Neko\u010d je bilo na njeni obali, dana\u0161nji Eritreji, mesto Assab (Saba?). Tako dale\u010d so \u010dasi, ko se je\u00a0 kralj Salomon sre\u010dal s prelepo kraljico iz Sabe.\u00ab<\/p>\n

To de\u017eelo omenjata \u017ee Homer in Herodot. Koliko zgodovinske resnice je na tem? Znano je, da so sabska plemena \u017ee od najstarej\u0161ih \u010dasov \u017eivela na delu Arabskega polotoka. Dolgo so ohranjala matriarhat in ve\u010dkrat so jim vladale \u017eenske. Znameniti etiopski verski spisi Kebra Nagast, Slava kraljev, zapisani v starem cerkvenem jeziku giz, govorijo o povezavah Etiopije, Jemna in Jeruzalema in ob\u0161irno opisujejo sre\u010danje slavnega kralja Salomona s kraljico iz Sabe. Njeno ime naj bi bilo Makeda, po drugih virih pa Balkis iz de\u017eele Sabejcev. Verjetno je\u00a0 vladala na jugu Arabskega polotoka nekje v med leti 1013 in 982 pred na\u0161im \u0161tetjem. Vest o lepem, bogatem in modrem kralju Salomonu je pri\u0161la tudi do nje. Zgodbe o njem so menda mlado in lepo kraljico tako prevzele, da se je napotila k njemu na obisk, da preskusi njegovo modrost. Ve\u010d virov opisuje to kraljevsko sre\u010danje.<\/p>\n

Potovanje sabske kraljice je opisano v izro\u010dilu treh narodov: izraelskega, arabskega in etiopskega. Skozi dvatiso\u010dletno dobo pa so se spreminjala in bogatila. Vsak narod in vsak zapisovalec jih je vsaj malo prilagajal potrebam svojega \u010dasa. K vsemu temu je treba dodati, da nekateri sodobni zgodovinarji \u017ee ume\u0161\u010dajo kraljestvo Saba v Jemen, kjer naj bi obstajalo od leta tiso\u010d pred na\u0161im \u0161tetjem, do leta 275 na\u0161ega \u0161tetja. Prestolnica je bilo mesto Marib z znamenitim Maribskim jezom, ki je bil zgrajen v 8. stoletju pred na\u0161im \u0161tetjem. Zajeta voda\u00a0 je slu\u017eila za namakanje kmetijskih povr\u0161in.<\/p>\n

Salomon se je zaljubil v kraljico iz Sabe<\/h3>\n

Salomon je bil menda velik ljubitelj \u017eensk. Ko\u00a0 ga je obiskala kraljica iz Sabe, jo je sprejel z vsem razko\u0161jem svojega dvora. Pri\u0161lo mu je na uho, da so h\u010dere sabskih plemen spodaj precej pora\u0161\u010dene. Hotel se je prepri\u010dati, \u010de to dr\u017ei. Moder, kot je bil, se je domislil ukane. Kraljico je sprejel v dvorani, kjer so bila tla iz naj\u010distej\u0161ega belega alabastra, ki je bil zglajen kot ogledalo. Venomer je stal ob njej in v odsevu zrcalnih tal se je prepri\u010dal, da so govorice resni\u010dne. Zato si jo je \u0161e bolj \u017eelel.<\/p>\n

\"KameleOmenjeni spisi Kebra Nagast govorijo, da je imel kralj Salomon kar \u0161tiri sto kraljic in \u0161est sto prile\u017enic. Ker pa je bil veliki in sveti kralj sorodnik kasnej\u0161ega Odre\u0161enika, ne bi smel biti tak\u0161en gre\u0161nik, zato so kasnej\u0161i pisci to \u00bbslavo\u00ab modro zavili v svetopisemske besede. Da ni zaradi razbrzdanosti v svoj harem nabral lepotic iz Egipta, Sirije, Kanaana in drugih de\u017eel, temve\u010d le za to, da se izpolnijo svetopisemske besede, ki jih je Jahve izrekel Abrahamu: \u00abImel\u00a0 bo\u0161 toliko potomcev, kolikor je zvezd na nebu in kolikor je peska v morju!\u00ab<\/p>\n

Ker si je Salomon kraljico iz Sabe mo\u010dno \u017eelel,\u00a0 ji je predlagal, da zadnjo no\u010d pred odhodom prespita skupaj v njegovi sobi. Kraljica je pristala. Zahtevala pa je, da si je ne bo vzel brez njenega privoljenja. Kralj je sogla\u0161al, a je v svoji pregovorni modrosti \u017ee na\u0161el re\u0161itev, kako se bo zdru\u017eil z njo. Rekel ji je, da zavezo sprejme s pogojem, da tudi ona ne bo brez njegovega dovoljenja ni\u010desar vzela, kar je v sobi, kjer bosta spala, sicer bo odvezan obljube. Kraljica je predlog sprejela.<\/p>\n

Zadnji ve\u010der je Salomon priredil razko\u0161no gostijo, kjer so kraljici, po naro\u010dilu modrega in zvitega kralja, postregli z najbolj\u0161imi in mo\u010dno za\u010dinjenimi jedmi. Ko sta od\u0161la po\u010divat je Salomon hlinil spanje in \u010dakal. V sobi je bil zraven postelje postavljen velik vr\u010d bistre hladne vode. Kraljico je po zau\u017eitih jedeh mu\u010dila huda \u017eeja. Ko se je prepri\u010dala, da kralj spi, je stopila k vr\u010du in pohlepno pila. Takrat jo je Salomon prijel za roko in dejal: \u00abNisem ti dovolil, da pije\u0161! Prelomila si obljubo, zato sem tudi jaz odvezan od nje!\u00ab Kraljica je priznala, da je pila brez njegovega dovoljenja. In vdano je legla skupaj z njim in spo\u010dela sta otroka. Ko se je kraljica vrnila v Sabo, so se ji dopolnili dnevi in rodila je sina po imenu Bajna Lehkem, Sin modrega. Sam pa si je kasneje nadel\u00a0 ime cesar Menelik I.<\/p>\n

Potomci kralja Salomona<\/h3>\n

V \u010dasu svoje vladavine, nekje med letoma 982 in 957 pred na\u0161im \u0161tetjem, je Menelik I. obiskal svojega o\u010deta, slavnega Salomona, ki ga je sprejel z najve\u010djimi \u010dastmi. Ob slovesu ga je bogato obdaril in mu za spremstvo dodal prvorojence judovskih duhovnikov. Legenda pravi, da so Judje iz Salomonovega templja na skrivaj vzeli tudi \u00bbskrinjo zaveze\u00ab. Menelik je za krajo izvedel \u0161ele na poti, a je to sprejel kot bo\u017ejo voljo. Bog naj bi zaradi razo\u010daranja nad judovskim ljudstvom odlo\u010dil, da se skrivnostna skrinja prenese v etiopsko kraljestvo, kjer bo ljudstvo \u017eivelo skladno z zapovedmi, ki jih je Mojzes sprejel na gori Sinaj.<\/p>\n

Salomon je za njimi poslal vojsko, da jim odvzame ukradeno. Toda skrinja je odpravi pomagala, da so potovali po zraku in Salomon jih ni nikoli dohitel. Menelik je ob vrnitvi prenovil kraljestvo z Mojzesovimi postavami in za vedno je bilo dolo\u010deno, da v etiopskem kraljestvu nikoli ne sme vladati \u010dlovek, ki ne izhaja iz Salomonovega semena. Skrinja zaveze naj bi bila danes skrita v Etiopiji, v cerkvi Marije Sionske v Aksumu, starodavnem verskem sredi\u0161\u010du nekdanjega etiopskega imperija.<\/p>\n

Legende \u0161epe\u010dejo, da je kralj Salomon svojo modrost dolgoval posebnemu prstanu, ki naj bi bil poln znanja. Dobil naj bi ga iz neba. Pravljice so polne \u010dude\u017enih prstanov. \u010ce dodamo \u0161e skrinjo zaveze, ki je imela skrivno mo\u010d, se nam \u0161pekulacije kar vsiljujejo. Kaj pa, \u010de so to stvari nezemeljskih civilizacij? No, zaenkrat je taka pomisel prehuda. Ali pa preuranjena!<\/p>\n

Med predsedniki nekdanjih neuvr\u0161\u010denih dr\u017eav je bil tudi etiopski cesar Haile Selasie I., ki so ga revolucionarji odstavili leta 1974. Nosil je dedni naslov Kralj kraljev, Gospod gospodov, Bo\u017eji izbranec in Lu\u010d sveta, Zmagoviti lev Judovega plemena. Haile Selasie, kar pomeni\u00a0 Mo\u010d Svete Trojice, je bil po izro\u010dilu potomec\u00a0 judovskega kralja Salomona.<\/p>\n

Huda sila, restavracija Bul Bul in mitraljezec<\/h3>\n

Iz pravlji\u010dne zgodovine me je v sedanjost prebudilo hudo ti\u0161\u010danje na malo potrebo. \u00bbVoda, pepsi in tri velike skodele \u010daja karak! Sedaj pa ima\u0161!\u00ab sem si o\u010dital. Le kje so tisti \u0161aljivi napisi Public Toilet, ki so kazali v brezkon\u010dno pu\u0161\u010davo? Fla\u0161o piva \u2013 tu je prepovedana dobrota, bi dal za tak sekret. Pri\u0161li smo \u017ee v prve ulice mesta Sur. Hotel mora biti blizu. Ampak vraga. Cesto do njega so \u0161irili. Treba je po obvozu. \u00bbKri\u017eane gate! \u010ce ne bomo kmalu na\u0161li hotela, bom moral lulati v plasti\u010dno vre\u010dko, ali pa se bom razpo\u010dil!\u00ab Pa se nisem.<\/p>\n

Na\u0161 hotel Sur Plaza se je prikazal in me odre\u0161il. Skozi recepcijo sem na strani\u0161\u010de pomembno po\u010dasi korakal. Kot \u0161ejk. Resnici na ljubo, hitrega koraka nisem upal tvegati.<\/p>\n

\u010cas ve\u010derje je. Marijana ima kot vedno dober predlog. \u00bbGremo nekam jest. Poznam lokal kjer stre\u017eejo hrano. Imenuje se Bul Bul,\u00ab Seveda smo za. Edinole ime se je nam zdelo sme\u0161no. Bul Bul! Pred hotelom se Marijana \u017ee se dogovarja s taksisti za ceno. Vedno ve\u010d voznikov ponuja svoje usluge. Konkurenca dobro pride pri ceni. Vo\u017enja po mestu ni bila dolga. Bil sem med zadnjimi.<\/p>\n

Na\u0161a popotni\u0161ka dru\u0161\u010dina se je \u017ee zbirala pred stavbo z velikim napisom \u00bbBul Bul Restaurant. Ko so videli, da se pred zastekljenim prostorom zbira grupa, so br\u017e\u00a0 postavili mize v dolgo vrsto. Ogledovali smo jedilnike. Ala kaifak, kamar jadeed, shees tawok in tako dalje. Zraven so bile sli\u010dice jedil v barvah, ki pa nam niso dosti povedale. Vse je bilo videti okusno. Zopet je nastopila Marijana z nasveti. Jedel sem ribo s prilogami in primerno peko\u010do omakco. Tu v ribi\u0161kem mestu se to spodobi. Dobro sem se najedel\u00a0 za 3 riale (blizu 6 evrov).<\/p>\n

\"SOb povratku smo bili pri\u010da spektakularnemu pogajanju z voznikom. Nekaj jih je \u017ee od\u0161lo s taksiji, ve\u010dina naj bi se peljala s kombijem. \u0160ofer je bil pravi arabski me\u0161etar. Bil je \u0161e nekaj, kar smo ugotovili kasneje. Rekel je celo, da nas pelje\u00a0 zastonj, ker smo prijatelji, a br\u017e zatem je znova navil ceno. Kon\u010dno je Marijani le uspelo dogovoriti primerno pla\u010dilo za prevoz. Nabasali smo kombi do vrha. \u0160e sardine v konzervi imajo ve\u010d prostora. Potem se je za\u010delo. \u0160ofer je takoj za\u010del telefonirati. Ampak kako! \u0160e nikoli v \u017eivljenju nisem sli\u0161al tako hitrega govorca. Ta je posekal vse nogometne komentatorje. O\u010ditno je nekoga nadiral. Spu\u0161\u010dal je neprekinjene rafale besed kot mitraljez. Vse skupaj je delovalo komi\u010dno. Nismo mogli zadr\u017eati smeha. Jezno se je obregnil proti nam, a znova smo bruhnili v krohot. Iz njegovih ust je nepretrgoma drla povodenj. Ne vem, \u010de je sploh dihal. Tako je bilo vso pot do hotela.<\/p>\n

\u00bbPo\u010dakajte pri meni,\u00ab je rekla Marijana, ko smo izstopali. \u00bbverjetno bo hotel navijati ceno. In res je posku\u0161al. Znova je drdral kot budilka. Pa smo skupaj hitro opravili in se porazgubili v sobe hotela Sur Plaza. Baterija fotoaparata je bila prazna. Vti\u010dnica je imela tri luknje, jaz pa brez adapterja. \u00bb\u010cesar nima\u0161, tega ne potrebuje\u0161,\u00ab pravi Oskarizem. Uporabil sem trik, ki ga je nam zaupala Marijana. V zgornjo luknjo sem vtaknil tanko pisalo do konca in potisnil navzdol. Uspelo je, spodnji dve sta se sprostili in vtika\u010d je \u0161klocnil vanju.<\/p>\n

Sur je v regiji Ash Sharqiya, kjer je tudi najvzhodnej\u0161i del Sultanata, rt Ras al Jins. Mesto ima \u010dez 70.000 prebivalcev. Deli ga laguna in povezuje eleganten most Khor al Batah. V zgodnjih letih 19. stoletja je bilo najpomembnej\u0161e trgovsko pristani\u0161\u010de tega dela sveta. Tu so se stekale morske poti s su\u017enji iz Afrike, z za\u010dimbami iz Zanzibarja in Indije, sem so prihajale ladje z dragocenimi tovori. Tu so gradili ladje, znamenite arabske jadrnice, dhowe.<\/p>\n

Arabski dhow je osvajal svet<\/h3>\n

\"Zapu\u0161\u010deniJutranji potep je bil namenjen ribjemu trgu in posebni ladjedelnici. Najprej smo se malo vozili, z razgledne to\u010dke u\u017eivali nad panoramo mesta, ki se je belo odslikavala na modrini ter ob\u010dudovali zna\u010dilne jadrnice, ki jim je dopoldanski veter zategoval sidrne vrvi. Morje ob ju\u017enem delu Arabskega polotoka je izredno bogato. Ni japonskih in drugih velikih ribi\u0161kih flot. Lovijo samo doma\u010dini. Vodja ribi\u0161ke tr\u017enice nam je razlo\u017eil, da ulov prodajajo na licitacijah. Rumeno plavuti som, te\u017eak kakih 50 kilogramov, mi je le\u017eal pred nogami in me nepremi\u010dno stekleno gledal. Take prodajo za 90 rialov, oziroma 180 evrov. Ve\u010dino poslov je zaklju\u010denih \u017ee pred osmo uro zjutraj, tu so le \u0161e manj\u0161i prodajalci.<\/p>\n

Ladjedelnica v Suru je ena redkih, kjer \u0161e ohranjajo izdelovanje jadrnic, arabskih dhowov. Nobenih dvigal, nobenega vrve\u017ea, vse skupaj je majhno. Delajo ro\u010dno, kot pred stoletji. Graditelji so mojstri. Devet mesecev potrebujejo za enega. Dhow je v grobem kon\u010dan, povzpnemo se nanj. Les prijetno di\u0161i. Uporabljajo indijski hrast, tik. Sedaj ga uva\u017eajo iz Burme. Ladje izdelujejo po naro\u010dilu, za bogata\u0161e. Ta, ki si jo ogledujemo, bo brez opreme stala 140.000 omanskih rialov, to je okrog 280.000,00 evrov. Dobra pu\u0161\u010davska ladja, kamela, stane 5.000,00 evrov!<\/p>\n

Na obali je razstavljen dhow \u00bbFatah al Khair\u00ab. Barka je bila zgrajena leta 1951. Redno je plula do Basre in do Indije. Leta 1993 so jo vzeli iz prometa in uredili kot muzejski eksponat. Tu \u010daka in zre na morje. S takimi jadrnicami so neko\u010d Arabci pluli ob Afriki, Indiji, Ceylonu, Indoneziji in \u0161e dlje. Leta 1840 je omanski dhow kot prva arabska ladja pre\u010dkala Atlantik in v Ameriko pripeljala prvega arabskega (omanskega) diplomata.<\/p>\n

Junak iz pravljic 1001 no\u010d<\/h3>\n

\"KraljPravijo, da je bil v mestu Sur rojen Sindbad Pomor\u0161\u010dak, po arabsko Sindibad al Bahri. Lasti si ga tudi mesto Sohar, ki le\u017ei severno od Muscata. Verjetno nima nobeden prav. Sindbad se je vedno vra\u010dal domov v Bagdad. Tam je lepa \u0160eherezada kralju \u0160ahrijarju tiso\u010d in eno no\u010d pripovedovala pravljice in si podalj\u0161evala \u017eivljenje. Na koncu je kralja tako o\u010darala, da jo je vzel za \u017eeno. Sindbad\u00a0 je junak sedmerih pravljic, opravil je sedem potovanj po morju in do\u017eivel neverjetne stvari. Nad tem pravlji\u010dnim junakom je bil britanski raziskovalec Tim Severin tako navdu\u0161en, da je \u0161el po njegovih poteh. Dal je v Suru zgraditi dhow z imenom Sohar Kako se je njegova avantura kon\u010dala, ne vem. Morda je sre\u010dal Sindbada in z njim \u0161e vedno pluje. Vsakdo mora prebrati pravljice Tiso\u010d in ena no\u010d. So tudi za odrasle.<\/p>\n

V Tangerju, v bogata\u0161ki \u010detrti La Montagne, so vrtovi nekdanjega maro\u0161kega sultana. Tam, stran od o\u010di, je med tiso\u010derimi vrtnicami vila o kateri pravijo, da je bila tiso\u010d in druga zgodba iz Tiso\u010d in ene no\u010di!<\/p>\n

Zapu\u0161\u010damo Sur, mesto ribi\u010dev, dhowov, morjeplovcev pa tudi mojstrov rezbarjev. Stara mestna poslopja imajo umetelno izrezljana vrata z zna\u010dilnim motivom palm v ozadju. Tudi dhowe krasijo rezbarije. Jugovzhod je na\u0161a smer, Ras al Jinz, najvzhodnej\u0161i rt Arabskega polotoka, pa na\u0161 cilj. Nad deset tiso\u010d \u017eivalskih osebkov se v sezoni vra\u010da na kraj svojega rojstva, da znova rojevajo. \u010ce bo sre\u010da na na\u0161i strani, bomo to no\u010d katerega videli. In \u0160alah!<\/p>\n

Nadaljevanje prihodnji\u010d …<\/strong><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Pi\u0161e: sopotnik Niko Jereb,\u00a0IDRIJSKE NOVICE, 8. maj 2015 Fotografije: Marijana Pani\u0107 in\u00a0Ana Ho\u010devar Ve\u010d … Oman – V znamenju Khand\u017earja in kadila (6. del) Kraljica iz Sabe je obiskala kralja Salomona Najprej oaza, nato v mesto Sur, kjer je bil rojen Sindbad Pomor\u0161\u010dak. Skoraj vse religije obljubljajo posmrtno \u017eivljenje v nebesih, raju, ve\u010dnih lovi\u0161\u010dih, Valhali, skratka v onstranstvu. Tam naj bi sre\u010dno ve\u010dno \u017eiveli, seveda, \u010de bi si to zaslu\u017eili. Kak\u0161ni so ti nebe\u0161ki u\u017eitki, […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"ngg_post_thumbnail":0,"footnotes":""},"categories":[4,7,237],"tags":[],"class_list":["post-21703","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-agencija-oskar","category-clani-pisejo","category-oman"],"acf":[],"aioseo_notices":[],"aioseo_head":"\n\t\t\n\t\n\t\n\t\n\t\n\t\n\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t