{"id":21673,"date":"2015-10-20T11:28:18","date_gmt":"2015-10-20T09:28:18","guid":{"rendered":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/?p=21673"},"modified":"2015-10-20T11:28:18","modified_gmt":"2015-10-20T09:28:18","slug":"v-znamenju-khandzarja-in-kadila-6-del","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/v-znamenju-khandzarja-in-kadila-6-del\/","title":{"rendered":"Oman – V znamenju Khand\u017earja in kadila (6. del)"},"content":{"rendered":"

Pi\u0161e: sopotnik Niko Jereb,\u00a0<\/strong>IDRIJSKE NOVICE, 24.\u00a0april\u00a02015
\nFotografije: Marijana Pani\u0107 <\/strong>in\u00a0Ana Ho\u010devar<\/strong>
\nVe\u010d … Oman – V znamenju Khand\u017earja in kadila (5. del)<\/a><\/p>\n

\u017dlahtno kadilo, frankincense, so pla\u010devali v zlatu!<\/h3>\n

Francoski pisatelj Gustave Flaubert je zapisal, da je oaza gostilna sredi pu\u0161\u010dave.\u00a0<\/em><\/span><\/p>\n

Arabski polotok je ve\u010dinoma pu\u0161\u010dava. Eno samo morje peska, rde\u010dkastega, rjavkastega, svetlo rumenkastega, \u017eivahno sipkega ali pa zbitega. Severni in srednji del pokriva pu\u0161\u010dava Nefud, na jugu pu\u0161\u010dava Ruba al Khali, kar pomeni prazen prostor. \u010cisto na vzhodu ima Oman<\/a> pu\u0161\u010davo Wahiba, ki se razteza do Indijskega oceana. Legenda pravi, da je bog, ko je ustvaril svet, vsaki de\u017eeli namenil tudi nekaj peska. Vre\u010do je napolnil z njim in poslal nadangela Gabrijela, da ga razdeli. Ko je nadangel letel nad Arabijo, mu je satan prerezal vre\u010do, da se je pesek iztresel po njej. Narava je omilila pu\u0161\u010dave z oazami, ki so pravi rajski vrtovi. Omanu je dala \u0161e nekaj. V ju\u017enem delu rastejo drevesa iz rodu Boswellia, ki dajejo dragoceno kadilo, olibanum. Kadilo, ki mu v Omanu pravijo bakhur, tudi frankincense, se uporablja odkar obstaja zgodovina.<\/strong><\/p>\n

Smo v kampu sredi pe\u0161\u010dene pu\u0161\u010dave. V krogu je razme\u0161\u010denih kakih dvajset kockastih hi\u0161ic. Vsaka z\u00a0 majhno verando. Na sredi je prostor za dru\u017eenje. Tja smo zvlekli na\u0161o prtljago in se zavalili na preproge. Pijemo sve\u017ee stisnjene sokove za dobrodo\u0161lico. \u00bbPripraviti nam morajo sobice,\u00ab je rekla Marijana. Ozrla se je na dolg hrbet sipine in dodala: \u00bbDobro uro svobode imate. Posku\u0161ajte se povzpeti na vrh!\u00ab<\/p>\n

<\/p>\n

Kot v razko\u0161nem peskovniku<\/h3>\n

\"KameljaZagnali smo se v breg, ki se je sprva zdel nezahteven, toda z vsakim korakom smo \u010dutili, da se strmina vedno bolj nagiba. Greben je ostajal tam kjer je bil, ni\u010d bli\u017ee. Noge so greble po \u017eivem drobnem pesku, ki se je spodmikal. Sem ter tja kak\u0161en \u0161op trde, kosmate trave, ki se vsak dan posebej zagrizeno bori za \u017eivljenje. Da je v tem brezupnem peskovniku \u0161e \u017eivljenje, mi je povedal \u010drn hro\u0161\u010dek, ki jo je naglo ubiral navzgor po zmuzljivi povr\u0161ini in z no\u017eicami ustvarjal nenavadne ornamente. Bili so kot pisava neznane civilizacije.<\/p>\n

Zasopel sem se. Kon\u010dno sem prilezel. Sem ter tja se je noga globoko pogreznila. Ko sem se prestopil, je sled \u017ee zakril polze\u010di pesek. Vredno je bilo vzpona, ki smo ga vsi podcenili, a je nam dal dihati. Vsepovsod do obzorja se nizajo sipine, kot bi visoko valovanje pe\u0161\u010denega morja v svojem zagonu zastalo in otrpnilo. Pogled je kro\u017eil \u010dez rjavkasto planjavo, ki jo je veter oblikoval v ne\u0161tete nakodrane \u017elebi\u010dke, ki so se zgubljali pod novimi nanosi.<\/p>\n

Sonce se je hitro ni\u017ealo in kamp, kar globoko pod nami, je zadobival tisto mehko in zaspano\u00a0\u00a0 barvo. Nas je \u0161e vedno objemala topla son\u010devina. Iznenada, kot bi zrasli iz ni\u010d, se je med sipinami poganjalo kakih sto meketajo\u010dih \u017eivali. Zadnji \u017earki so se zlivali nanje, da je bila \u010dreda videti vsa zlata. Kot je pri\u0161la, tako je tudi poniknila. Le odmevajo\u010di glasovi so \u0161e viseli v zraku. \u00bbKje imajo ve\u010derni dom?\u00ab sem pomislil. Svojega za eno no\u010d sem videl. V kampu so se pri\u017egale lu\u010di, okrog nas so se barve spremenile v vijoli\u010dno in obzorje pu\u0161\u010dave Wahiba se je \u017ee temno \u010drtalo na \u017eare\u010dem zahodu. Stemnilo se je na hitro.<\/p>\n

Spustili, ali bolje re\u010deno podri\u010dali smo se v tabor, vsepovsod polni peska in se uredili za ve\u010derjo. \u010cudila me je preprosta, a sna\u017ena oprema mojega doma. Vse je bilo, kar sem potreboval. Imel sem svojo kopalnico s tu\u0161em. Presene\u010denje, tu\u0161 je deloval in voda je bila topla! Ja, le kje pa naj bi se ohladila! No\u010d, ki je v pu\u0161\u010davi obi\u010dajno zelo mrzla, je komaj pri\u0161la. Koliko cistern neki morajo pripeljati iz oaze, ki smo jo bili pre\u010dkali?<\/p>\n

Okusna kamela<\/h3>\n

Jedilnica je bil pravzaprav velik beduinski \u0161otor s preprogami, mizami in klopmi. Tudi na tleh ob nizki mizi je bilo udobno. Pred vhodom si je vsak umil roke. Slu\u017eabnik z velikim vr\u010dem vode je poskrbel za to. Na obeh straneh odgrnjene ponjave sta bili kadilnici za dobrodo\u0161lico. Blagodejna vonjava je preplavljala prostor. Samopostre\u017eno ve\u010derjo sem pri\u010del z vro\u010do zelenjavno juho, potem pa od vsakega nekaj in veliko \u010debulne solate, saj sem bil sam v sobi. Izbire je bilo dovolj. Ne smem re\u010di, da mi ni bila pogodu. Hkrati pa sem pri\u010dakoval vse skupaj malo bolj preprosto, bolj skromno, bolj beduinsko, z manj civilizacijske komodnosti.\u00a0 Soseda je hvalila kamelje meso na \u017earu. Zaradi slabih izku\u0161enj izpred nekaj let, ko sem v El Shalateenu na sudanski meji prvi\u010d jedel kamelo, se mi je to meso priskutilo. Pusto in \u017eilavo je bilo, da sem gri\u017eljaje vrtel v ustih, kot bi \u017eve\u010dil svoje usnjene sandale. Ker pa so znova in znova hodili po kamelje pe\u010denje, sem tudi sam posegel po njem. To je bilo nekaj povsem drugega. Odli\u010dno! \u0160el sem znova ponj in spotoma oblizoval prste desne roke. Tu, med Arabci se hrano prijemlje z desno roko, z desno prejema\u0161, z desno daje\u0161, z desno se rokuje\u0161 … Leva roka je ne\u010dista. Prepolno sem si nalo\u017eil kro\u017enik, da mi je bilo kar malo nerodno, zraven pa vzel \u0161e nekaj, kar je bilo pripravljeno v foliji. Menda je bila pe\u010dena guava. Zelo okusno. Na koncu tudi o\u010di niso bile ve\u010d la\u010dne.<\/p>\n

Pu\u0161\u010dava mi je govorila<\/h3>\n

Pri\u0161li so godci in za\u010deli igrati doma\u010dinsko glasbo. Ritmi so se menjavali in pozibavali. Mene pa je gnalo ven v temo, okra\u0161eno z ne\u0161tetimi ble\u0161\u010de\u010dimi dragulji. Pesek je bil \u0161e topel, ko sem gazil po sipini, dokler me zvoki in lu\u010di niso ve\u010d dosegli. Kot v Merzougi, na zahodnem obrobju Sahare na Erg Chebbiju, sem hotel \u0161e enkrat do\u017eiveti no\u010d globoko tihe pu\u0161\u010dave, ki se je z nebom zlivala v neizmerni prostor. Mirijada zvezd je bila nizko nad mano. Lahko bi se jih dotaknil. \u00bbZvezde so kot luknjice v nebe\u0161kih tleh,\u00ab je rekla \u017eenska v odli\u010dnem filmu Preden se stegneva, v katerem sta nepozabno zaigrala Jack Nicholson in Morgan Freeman.<\/p>\n

Le\u017eal sem v pesku in ob\u010dudoval nebo. Kako je vse to zamotano, a vse te\u010de urejeno in gladko. Ali res? Morda res v tem kratkem veku na\u0161e civilizacije. Asteroidi in drugi nebe\u0161ki potepuhi lahko zaidejo med to namazano kolesje in raztre\u0161\u010dijo na\u0161o Zemljico. Neznanske kataklizme zlahka vr\u017eejo Oson\u010dje iz tirnic, lahko se celo na\u0161a Rimska cesta izni\u010di, a to bo le eno izgubljeno drobno zrno v neskon\u010dnem vesolju. Na\u0161a Zemljica ni ni\u010d proti nebu. Vse je tam zgoraj, vsa preteklost se sedaj ble\u0161\u010di na njem in vsa prihodnost, tudi na\u0161a, se tam rojeva. Le od kod in zakaj se je zna\u0161el \u010dlovek v tem brez\u010dasju in brezdanjem prostoru narave? Od kje je na\u0161a pot in kam nas vodi? Zvezde morda poznajo odgovor, a njihovega \u0161epetanja si ne upam razumeti. Morda so ogromni radioteleskopi sistema ALMA v pu\u0161\u010davi Atacama v \u010cilu prav sedaj prestregli obetajo\u010d signal iz globin vesolja? Tako me je opominjalo nebo v pu\u0161\u010davi.<\/p>\n

\u00bbKo se \u0161e ni meril \u010das, sem bila trdna skala, potem so me mleli son\u010dni \u017earki in drobil mraz ter presejaval veter. Sem narava, tvoja znana neznanka, ki vse spreminja, ki umira, da bi se znova rodila in ti si del mene.\u00ab Tako mi je govorila pu\u0161\u010dava to no\u010d, ko sem presipal pesek iz ene v drugo dlan.<\/p>\n

Vrnil sem se v civilizacijo. V zavetju hi\u0161ice izven soja svetilk sta se mi pridru\u017eila Vili in njegova \u017eena, da smo \u0161e malo potovali po nebu. Kasneje sem v sobici \u0161e dolgo gledal skozi okence. Skrivnosti so se plazile \u010dez sipine in vsake toliko \u010dasa je bilo sli\u0161ati iz teme zamolkel grlen klic brez odgovora. Zaspanost je bila mo\u010dnej\u0161a od radovednosti.<\/p>\n

Pu\u0161\u010davske ladje na Poti kadila<\/h3>\n

\"\u010cudovitaKamela, ki se je prej\u0161nji dan potikala okrog tabora, je \u017edela na mo\u010dnem jutranjem soncu. Ko sem se ji pribli\u017eal, me je z mokrim pogledom izpod ko\u0161atih resastih trepalnic mirno opazovala. Po zajtrku smo natovorili d\u017eipe in se odpeljali nekam proti vzhodu. Pot so kazale le ugreznjene kolesnine, ki jih veter \u0161e ni zakril. Premetavanja smo bili \u017ee vajeni. Z Jumo sva ponavljala arabske besede, ki sem jih med sunki vozila komaj lovil po spominu. Celo zapi\u0161em katero. El mektub, mektub – kar ja zapisano, je zapisano. Se ne pozabi!<\/p>\n

Kamelji par je kar zrasel pred nami. Romanti\u010den pogled in foto stop. Nastavljali sta se kot manekenki, potem pa obrnili riti proti nam, kot bi hoteli re\u010di, da je dovolj. V lahnem zibajo\u010dem drncu sta izginili za sipino. Sonce, \u017ee visoko nad na\u0161imi glavami, \u017ege z vso mo\u010djo. Popravljam si turban, ki se je razvezal. Pretegujemo si ude, uravnavamo hrbti\u0161\u010da ter praznimo steklenice vode. Zrak je vro\u010d in suh kot prepe\u010den pu\u0161\u010davski pesek. V daljavi se delajo migotajo\u010de lu\u017eice. Male fatamorgane.<\/p>\n

Naenkrat se znajdemo na cesti. Da, naravnost iz pe\u0161\u010denega brezpotja smo zapeljali na pravo, \u0161iroko asfaltirano cesto! \u00bbTa nas bo pripeljala v \u010darobni Wadi Bani Khalid, kjer bomo imeli dalj\u0161i po\u010ditek. Tudi kopali se bomo!\u00ab je po radijski zvezi sporo\u010dala Marijana iz prvega d\u017eipa. Besede je izgovarjala po\u010dasi, kot bi hotela poudariti posebnost tega kraja. \u00bbToo! Oaza in kopanje!\u00ab nas je spreletelo. Po rjavkasto obledeli vro\u010di pu\u0161\u010davi, z drobnim\u00a0 peskom v \u010devljih in \u0161e kje, nas \u010daka zelenilo in voda!<\/p>\n

Gladko brzimo proti vzno\u017eju\u00a0 gorovja Hajar al Sharqi, kar pomeni vzhodni Hajar. Okolica \u0161e pu\u0161\u010davska, a vedno bolj razgibana. Ob cesti znova opazim veliko tablo z napisom Public Toalet in znova se smejem. Pu\u0161\u010dica ka\u017ee v neskon\u010den prostor razpadajo\u010dih skalnih gmot, ki se vle\u010dejo do obzorja, kjer se v nemirnem zraku komaj vidno izrisujejo silhuete hribov. \u00bbTo je najve\u010dji sekret, kar sem jih videl,\u00ab pomislim. Postavljavci tabel so bili nedvomno humoristi!<\/p>\n

Tu \u010dez ozemlje Omana je proti Jemnu potekala stara trgovska pot, Pot kadila, del znamenite Svilene ceste. Od nje se je odcepil krak proti ju\u017eni Arabiji, kjer so trgovci svoje blago menjavali za kadilo in miro. Sprva so za tovorne \u017eivali uporabljali mule in osle. Obstajajo dokazi, da so od 11. stoletja pred na\u0161im \u0161tetjem dalje \u017ee uporabljali kamele. Najbolje se obnesejo pri premagovanju dolgih pu\u0161\u010davskih poti. O kamelah kro\u017ei pripoved, da je Alah ustvaril pu\u0161\u010davo, da bi se lahko tam v miru sprehajal. V praznini se je po\u010dutil osamljenega, zato je ustvaril \u0161e kamelo. Da bi pomagal ljudem, ji je na noge privezal usmiljenje in vztrajnost, na hrbet ji je nalo\u017eil vre\u010do in ob straneh bogastvo. Kamela je v pu\u0161\u010davi pa\u010d nenadomestljiva.<\/p>\n

Za Arabski polotok in severno Afriko so zna\u010dilne enogrbe kamele ali dromedarji. \u010ce so dobro hranjene, lahko prena\u0161ajo ve\u010d kot 35 kilogramov na dolge razdalje. Navadno se napajajo le na vsake tri do \u0161tiri dni. \u017dival lahko naenkrat popije tudi \u010dez sto litrov vode! Prepri\u010danje, da jo shranjuje v grbi je zmotno. V njej je zaloga ma\u0161\u010dobe, ki si jo pridobi med dobro pa\u0161o in se ob presnovi pretvarja v energijo in vodo. Izra\u010dunali so, da lahko kamela iz enega kilograma ma\u0161\u010dobe prejme pribli\u017eno liter vode. Menda lahko zdr\u017eijo dva tedna brez vode, brez hrane pa celo mesec dni!<\/p>\n

Neko\u010d dragoceno kot zlato!<\/h3>\n

Karavane so tovorile blago, ki je prispelo iz Indije in Kitajske proti krajem s kadilom. V sosednjem Jemnu je bilo za tiste \u010dase pomembno pristani\u0161\u010de Kana, sedanji Bir Ali. Domnevno naj bi bilo to mesto izhodi\u0161\u010dna to\u010dka Poti kadila in di\u0161av. Po tedanjih trgovskih poteh so v sredozemske de\u017eele prihajale za\u010dimbe in dragulji, svila, zlato, drage kovine, biseri, slonovina, \u017eelvini oklepi, sandalovina, \u017eivalske ko\u017ee, opice ter di\u0161ave, kadila in mira ter \u0161tevilne druge eksoti\u010dne dobrine. Ob karavanskih poteh so se bogatila \u0161tevilna anti\u010dna mesta kot Gerrha v Perzijskem zalivu, Petra in Akaba v Jordaniji, Damask, Alep, Efez in druga.<\/p>\n

Tu, v Omanu in sosednjem Jemnu so trgovci menjavali robo za kadilo, ki je bilo izredno cenjeno. \u017dlahten vonj smol je bil neko\u010d v visoki dru\u017ebi in verskih obredih nepogre\u0161ljiv. Viri opisujejo, da so v Egiptu uporabljali kadilo vsaj \u017ee v 15. stoletju pred na\u0161im \u0161tetjem. Z oljem mire so odi\u0161avljali faraonske mumije. Reliefi na Puntskem stebri\u0161\u010du templja egip\u010danske faraonke Ha\u010depsut pri Luksorju prikazujejo ladje oblo\u017eene z eksoti\u010dnimi drevesi, \u017eivalskimi ko\u017eami, miro in kadilom. Na\u0161li so ga v grobu faraona Tutankamona v Dolini kraljev. Uporabljale so ga kulture v Mezopotamiji in Perziji, kasneje tudi v templjih anti\u010dne Gr\u010dije in Rima. Rimski cesar Neron je pri pogrebu svoje \u017eene Poppeie \u00bbposmodil\u00ab toliko kadila, kot je zna\u0161ala enoletna proizvodnja v vsej ju\u017eni Arabiji. Iz Stare zaveze razberemo, da so bila kadila pogosto v rabi in visoko cenjena. Sveti Trije kralji so kot posebne darove novorojenemu Odre\u0161eniku prinesli zlata, kadila in mire. Temnopolti izmed trojice naj bi prihajal z juga Arabskega polotoka. Povpra\u0161evanje anti\u010dnega sveta po kadilu je bilo zelo veliko in te di\u0161e\u010de smole so bile eden najpomembnej\u0161ih gonil trgovanja in glavna mo\u010d takratnih pu\u0161\u010davskih kraljestev v tem delu arabskega sveta.<\/p>\n

Kadilo \u00bbraste\u00ab na drevesih<\/h3>\n

V Omanu pridobivajo kadilo v ju\u017eni regiji Dhofar, ki meji na Jemen. To \u017elahtno smolo dajejo drevesa iz rodu Boswellia. Poznano je kakih 25 vrst, ki rastejo tudi v Jemnu, Sokotri, Somaliji, Etiopiji in Indiji. Nekatere vrste dreves izcejajo kapljice smole iz katere dobivajo miro in balzam, ki so ga na Srednjem vzhodu \u017ee davno tega uporabljali za izdelavo zdravil in pri verskih obredih. Od tam ga je prevzela katoli\u0161ka cerkev, ki ga \u0161e danes uporablja pri izdelavi svetega olja, krizme. Ime balzam izhaja iz arabske besede balesan. Od vseh teh vrst daje najbolj\u0161e kadilo drevo Boswellia sacra. Ta pa raste edinole v Omanu. Ni\u010d kaj ugledno drevo je visoko le kakih pet metrov. Je mo\u010dno razvejeno in drobnih listov. Skorja je luskasta in skoraj taka, kot jo ima rde\u010di bor v zgornji tretjini debla.<\/p>\n

\"FrankinsenseKo je drevo staro 8 do 10 let odstranijo lubje in zare\u017eejo v les. To delajo najve\u010d do \u0161tirikrat letno. Sok, imenovan \u00bbal lubban\u00ab, kar pomeni mle\u010den, se izceja v gostih, belkastih nitkah. Ko se posu\u0161i, ga odlu\u0161\u010dijo. To je kadilo ali \u00bbolibanum\u00ab, ki izvira iz omenjene besede za sok. Drugo ime za kadilo je \u00bbfrankincense\u00ab. Tu v Omanu mu pravijo tudi \u00bbbakhur\u00ab. Najbolj\u0161e kadilo je belkaste barve. Kvaliteta je odvisna od \u010dasa nabiranja in rasti\u0161\u010da. Bolj\u0161e je nabrano \u00a0poleti in bolj v notranjosti Dhofarja, kjer je vpliv poletnega monsuna, imenovanega \u00bbkarif\u00ab, \u017ee oslabljen. Tam rastejo drevesa na vi\u0161ini kakih 700 metrov. Do\u010dim je kadilo iz priobalnih obmo\u010dij slab\u0161e kakovosti. Najbolj kvalitetno kadilo prodajajo pod imenom Silver in Hojari.\u00a0 Celokupna proizvodnja danes zna\u0161a kakih 1.000 ton.<\/p>\n

Iz kadila pridobljena olja delujejo protivnetno, antisepti\u010dno, antidepresivno, ugodno vplivajo na astmo itd. Poleg farmacije jih uporabljajo tudi za parfume. Najpresti\u017enej\u0161i omanski parfum Amouage je pripravljen iz njih. \u017de od nekdaj se je kadilo uporabljalo predvsem pri verskih obredih, za meditacije in sprostitve. Prisotno je pri aromaterapijah in ayurvedski medicini.\u00a0 Tako je \u0161e dandanes. V arabskem svetu ga za\u017eigajo na domu za dobrodo\u0161lico, pri porokah, uradnih sve\u010danostih, festivalih itd. Stari narodi so verjeli, da kadilo pomirja jezne bogove.<\/p>\n

V anti\u010dnem \u010dasu naj bi bilo izgubljeno mesto Ubar center trgovanja s kadilom. Ubar so pred kakimi petindvajsetimi leti odkrili s pomo\u010djo satelitskih posnetkov. Le\u017ei pri dana\u0161njem mestu Ash Shisr v Dhofarju. Arheolo\u0161ka izkopavanja, ki so se za\u010dela leta 1992, to potrjujejo. Unesco je leta 2000 Pot kadila razglasil za svetovno dedi\u0161\u010dino (Frankincense trail in Oman). V Ubar naj bi pri\u0161la nakupovat kadilo celo kraljica iz Sabe. Raziskave vedno odlo\u010dneje namigujejo, da je Dhofar anti\u010dna de\u017eela Ofir!<\/p>\n

Na poti v raj<\/h3>\n

\"SkokOkolica se je za\u010dela spreminjati. Ostri hrbti hribov so obrobili dolino, v katero smo zapeljali. In glej, tam zelenilo, ki je \u017eivo izstopalo od rumenkasto belega skalovja hribov. Posamezne datljeve palme, ki so obetale oazo, so nas za\u010dele spremljati na obeh straneh.<\/p>\n

\u00bbPrispeli smo. Naprej gremo pe\u0161,\u00ab je rekla Marijana. \u00bbA do konca?\u00ab se je zasli\u0161alo. \u00bbJa, do raja,\u00ab je potrdila in nadaljevala: \u00bbVzemite vse, kar boste potrebovali za pre\u017eivetje popoldneva. Ne pozabite brisa\u010d in kopalk!\u00ab<\/p>\n

\u00bb\u010ce je to pravi raj, potem ne potrebujem ni\u010desar, le vstopno vizo,\u00ab sem pomislil, ko sem si oprtal nahrbtnik in zakorakal po cesti. Toda kak\u0161ni! Malo dvignjeno betonsko vozi\u0161\u010de je teklo po sredi suhe struge. Na obeh straneh so nagrmadeni prodniki in kosi zaobljenih skal. Pod njimi se krotka vodica preceja v plitve tolmun\u010dke. Na levem bregu te\u010de ozek zidan kanal za namakanje, falaj. Naneseno kamenje daje vtis, kot da ga je divja reka pravkar odlo\u017eila. Ne bi hotel biti tu v \u010dasu de\u017eevja. Vsa voda z okoli\u0161kih hribov se steka v to strugo, v ta wadi in plaha re\u010dica postane hudournik. Prodovje in skalovje v besu bobne\u010de drobi vse pod seboj. Ni\u010d \u010dudnega, da je cesta zgrajena, kot neprebojni oklep zakloni\u0161\u010da. Vsaj nekaj let mora kljubovati silam narave. \u010cez slabe pol ure hoje je ceste konec. Naprej gremo po stezi med palmami. Skozi visoke \u0161ope trav, grmi\u010dja in drevja se je nekaj zasvetlikalo. Vstopamo v raj!<\/p>\n

Nadaljevanje prihodnji\u010d.<\/strong>
\n 
\n <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Pi\u0161e: sopotnik Niko Jereb,\u00a0IDRIJSKE NOVICE, 24.\u00a0april\u00a02015 Fotografije: Marijana Pani\u0107 in\u00a0Ana Ho\u010devar Ve\u010d … Oman – V znamenju Khand\u017earja in kadila (5. del) \u017dlahtno kadilo, frankincense, so pla\u010devali v zlatu! Francoski pisatelj Gustave Flaubert je zapisal, da je oaza gostilna sredi pu\u0161\u010dave.\u00a0 Arabski polotok je ve\u010dinoma pu\u0161\u010dava. Eno samo morje peska, rde\u010dkastega, rjavkastega, svetlo rumenkastega, \u017eivahno sipkega ali pa zbitega. Severni in srednji del pokriva pu\u0161\u010dava Nefud, na jugu pu\u0161\u010dava Ruba al Khali, kar pomeni prazen […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"ngg_post_thumbnail":0,"footnotes":""},"categories":[4,7,237],"tags":[],"class_list":["post-21673","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-agencija-oskar","category-clani-pisejo","category-oman"],"acf":[],"aioseo_notices":[],"aioseo_head":"\n\t\t\n\t\n\t\n\t\n\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t