{"id":2161,"date":"2010-03-17T12:03:25","date_gmt":"2010-03-17T11:03:25","guid":{"rendered":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/?p=2161"},"modified":"2010-03-17T12:03:25","modified_gmt":"2010-03-17T11:03:25","slug":"kitajska-cisto-pravi-shaolinski-menih-bojevnik","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/kitajska-cisto-pravi-shaolinski-menih-bojevnik\/","title":{"rendered":"Kitajska – \u010cisto pravi Shaolinski menih \u2013 bojevnik!"},"content":{"rendered":"

\"\"<\/a>Prav previdno in po\u010dasi se obrnem… tokrat v desno stran (ker sem v levo zadnji\u010d skoraj padla, ko sem se obra\u010dala proti lokalni vodi\u010dki). Najprej pogledam \u010dez desno ramo in ker o\u010di ne zaznajo ni\u010desar razen sence, po\u010dasi obrnem \u0161e telo. In tam stoji pred mano kot bi ga vzeli iz malo zatemnjenega filma in postavili pod soj \u017earometov! \u010cisto pravi Shaolinski menih – bojevnik!
\nNjegova obrita glava in visoko \u010delo govorita o \u017eivljenju v samostanu, njegovo ohlapno oran\u017eno obla\u010dilo malo svarilno plapola v lahnem vetri\u010du, nogi mu ovijajo tesno prevezani beli trakovi, ki se kon\u010dujejo tam nekje pri obuvalu, ki smo mu neko\u010d v Jugoslaviji rekli Startarke (superge)…\u00a0 Zanimivo, da stojim sredi Kitajske in se spra\u0161ujem o tem, kdaj sem nazadnje videla podobne copate. Nehote se spomin vrne v otro\u0161tvo, ko smo se preganjali po ulicah doma\u010dega naselja, ali pa v podobnih supergah skakali “gumitvist”. Tako dale\u010d, a vseeno tako blizu! In meni ni\u010d, tebi ni\u010d sem takole soo\u010dena z naslednikom rodu najbolj smrtonosnih borcev Kitajske, mah kaj Kitajske… kar Sveta! Tukaj, nasproti mene, pa ne zgleda prav ni\u010d nevaren. Mirno stoji in \u010daka, da dokon\u010dam potovanje v svoje otro\u0161tvo in se vrnem v “tukaj in zdaj”. Vsega skupaj sem le nekaj sekund tavala po svojih spominskih poteh, a zdi se da je tale mladec tukaj, tik za mojimi petami. Malo nelagodno ga odrinem iz samo svojih spominov in se vrnem na Kitajsko (svoje stare superge pa vseeno \u0161e vedno pogre\u0161am).\"\"<\/a><\/a>
\nOdprem usta, da bi vljudno kaj pripomnila, a nimam nobene ideje, o \u010dem bi se pogovarjala. \u0160e enkrat si za\u017eelim, da bi imela tisto neverjetno sposobnost novinarjev, ki v vsaki situaciji najdejo kak stavek ali dva, s katerim sprostijo sogovornika (ali morda \u0161e bolj sebe), mogo\u010de pa kak\u0161no vpra\u0161anje?\u00a0 No, vsaj kje je WC?! Pa ni ni\u010d… stojim kot nemo drevesno deblo, upajo\u010d da bo vsaj listje moje kro\u0161nje za\u0161elestelo in me re\u0161ilo mu\u010dne ti\u0161ine! In potem na lepem za\u010dutim jezo do tega malega fanta, ki ves oran\u017een v svoji “uniformi” in z obrito glavo, samo stoji tam pred mano in ni\u010d ne re\u010de. Zakaj moram vedno jaz za\u010deti pogovor in sicer pa, ali je samo meni nerodno, ali kako?! \"\"<\/a>Zdi se, kot da sem \u0161ele v tem trenutku prvi\u010d sploh zares opazila meniha. Kon\u010dno sem se nehala ukvarjati samo s sabo in sem opazila, da se fant malo smehlja.. nekam znan je bil nasme\u0161ek… malo sem pobrskala po svojem vizualnem spominu in na\u0161la sem ga! To je vendar Budin nasme\u0161ek… ampak tukaj, na tem tujcu se mi zdi malo bolj preprost, manj vzvi\u0161en in bolj prijeten. Nasmehnem se nazaj! \u017dal \u00a0le nasmeh, poln \u017eelje po prijaznosti in spro\u0161\u010denosti. To je najve\u010d, kar zmorem v tem hipu. A nasmeh malo otopli najin novo nastali odnos, tako da se Shaolin pred mano uspe spro\u0161\u010deno prestopiti\u00a0 in po\u010dasi za\u010dne obra\u010dati glavo naokoli za tovari\u0161i. Ker jaz \u0161e vedno ne najdem teme za pogovor, se sprijaznim z ugotovitvijo da pogovora ne bo. Shaolin v tistem hipu obrne \u0161e telo in z dolgimi izurjenimi koraki usmeri svoje superge proti vadi\u0161\u010du na bli\u017enjem polju. O\u010darana nad njegovo sloko hojo in mi\u0161i\u010dastim telesom (je pa vseeno \u017eal malo prenizke rasti za moj okus) mu s pogledom sledim, ko se pridru\u017ei svoji skupini pri ne\u010dem, kar me spominja na sodobni ples z zelo poudarjenimi gibi rok. V enem samem skoku se znani tujec izgubi v mno\u017eici oran\u017enih teles, mene pa ne\u017eno za rokav pocuka sopotnica, ki jo zanima kje je strani\u0161\u010de.\"\"<\/a>
\nTak je bil moj \u010disto prvi stik s Shaolini v \u017eivo. Velikokrat sem \u017ee sli\u0161ala o njih in njihovih spretnostih, prvi\u010d pa sem jih videla kako so v svojih ve\u0161\u010dinah resni\u010dno nadtelesno spretni. Iz mojega prvega sre\u010danja pa ni ostal le vtis o spretnostih, ampak predvsem ve\u010dni spomin na (mogo\u010de celo moje prvo) resni\u010dno sre\u010danje Vzhoda in Zahoda. In takrat, ko se jaz trudim najti besede, se ukvarjam sama s sabo in svojimi strahovi in \u017eeljami, celo spomini, Vzhod nasproti mene le nemo dobrodu\u0161no opazuje!
\nAlja Mravljak<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Prav previdno in po\u010dasi se obrnem… tokrat v desno stran (ker sem v levo zadnji\u010d skoraj padla, ko sem se obra\u010dala proti lokalni vodi\u010dki). Najprej pogledam \u010dez desno ramo in ker o\u010di ne zaznajo ni\u010desar razen sence, po\u010dasi obrnem \u0161e telo. In tam stoji pred mano kot bi ga vzeli iz malo zatemnjenega filma in postavili pod soj \u017earometov! \u010cisto pravi Shaolinski menih – bojevnik!<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"ngg_post_thumbnail":0,"footnotes":""},"categories":[7,55],"tags":[],"class_list":["post-2161","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-clani-pisejo","category-kitajska"],"acf":[],"aioseo_notices":[],"aioseo_head":"\n\t\t\n\t\n\t\n\t\n\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t