{"id":21550,"date":"2015-10-02T10:44:46","date_gmt":"2015-10-02T08:44:46","guid":{"rendered":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/?p=21550"},"modified":"2015-10-02T10:44:46","modified_gmt":"2015-10-02T08:44:46","slug":"oman-v-znamenju-khandzarja-in-kadila-5-del","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/oman-v-znamenju-khandzarja-in-kadila-5-del\/","title":{"rendered":"Oman \u2013 V znamenju Khand\u017earja in kadila (5. del)"},"content":{"rendered":"

Pi\u0161e: sopotnik Niko Jereb,\u00a0<\/strong>IDRIJSKE NOVICE, 10.\u00a0april\u00a02015
\nFotografije: Marijana Pani\u0107 <\/strong>in\u00a0Ana Ho\u010devar<\/strong>
\nVe\u010d … Oman – V znamenju Khand\u017earja in kadila (4. del)<\/a><\/p>\n

Pri\u010dakala nas je beduinka\u00a0 s \u010drno burko na obrazu<\/h3>\n

Michelinova zvezdica za pojedino, nato pa sipine, sipine, kot zibajo\u010da karavana, ki se nesli\u0161no izgublja v daljavo<\/em><\/span>.<\/p>\n

Resda se \u017eenske v Omanu<\/a> zakrivajo v \u010drnino \u010deprav ni zapovedana. Bedno ve\u010d mladih si privo\u0161\u010di svobodnej\u0161e, modernej\u0161e obla\u010denje, a lasje in roke morajo biti obvezno pokriti. Beduinke pa se bolj dr\u017eijo svojih burk, obraznih mask. Najpogosteje so \u010drne.\u00a0 Vsaj \u0161tiri regije izstopajo s tipi\u010dno, tradicionalno no\u0161o, ki se razlikuje po barvah in pokrivalih ter dol\u017eini halje. Bolj enovita je je no\u0161a mo\u0161kih. Omanci so pogosto oble\u010deni v sne\u017eeno bel di\u0161da\u0161, bomba\u017eno haljo brez ovratnika z dolgimi ohlapnimi rokavi.<\/strong><\/p>\n

\"OmanciHalja ima nenavaden dodatek. Izza vratu binglja kratka vrvica s cofom na koncu. Vedno je v barvi di\u0161da\u0161a in vedno na desni strani. Imenuje se ka\u0161ku\u0161a ali farika. Cof je nadi\u0161avljen in kadar se Omanec znajde v prostoru s slabim zrakom, si pod nos pomoli cof. Na glavi nosijo \u010depico, kumah, ki je izvezena in v barvi halje. Glavo \u010desto krasi turban, musar. K sve\u010dani opravi mo\u0161kega spada khand\u017ear za pasom, ki je prepleten s srebrnimi nitmi. Takrat\u00a0 mora obvezno biti na glavi musar! H kumahu se ga ne nosi.<\/strong><\/p>\n

Mo\u017eje v belih di\u0161da\u0161ih in belih pokrivalih zrejo za karavano d\u017eipov. Eden si je pod nos potegnil ka\u0161ku\u0161o Za nami ostaja nekdanja prestolnica in versko sredi\u0161\u010de, starodavna Nizwa.\u00a0 Za slovo \u0161e pravljica prav od tu!<\/p>\n

<\/p>\n

V starih, starih \u010dasih, ko so d\u017eini \u0161e jadrali po zraku na lete\u010dih preprogah, je v Nizwi umrla deklica, stara komaj devet let. \u010cez nekaj dni \u0161el pastir ovac mimo njenega groba in opazil, da je ta prazen. U\u017ealo\u0161\u010dena mati je tisti \u010das od\u0161la na obisk k beduinu na robu mesta in hudo presene\u010dena zagledala svojo h\u010derko, ki se je igrala z drugimi otroci. Stekla je k njej in ji stiskajo\u010d v naro\u010dje govorila, da je njena mati. A na grozo, je h\u010derka ni prepoznala. Beduinova \u017eena je to videla, pri\u0161la k materi in ji iztrgala otroka reko\u010d, da je to njena h\u010di. \u017deni sta se za\u010deli hudo prepirati. Potem sta \u0161li k sodniku, da bi razsodil, \u010digav je otrok.<\/p>\n

Sodnik ju je pozorno poslu\u0161al, nato pa obema nalo\u017eil, da morata ostati budni vso no\u010d in opazovati planet Venero. Zjutraj pa mu morata natan\u010dno poro\u010dati, kako se je gibala.<\/p>\n

Zjutraj je najprej poro\u010dala beduinka in rekla, da se je Venera premikala z desne\u00a0 na skrajno levo stran Lune. H\u010derkina mati pa je rekla:\u00abV imenu Alaha milostnega in dobrotljivega in njegovega Preroka Mohameda, va\u0161a Visokost, Venera je bila natan\u010dno na levi strani blizu Lune!\u00ab<\/p>\n

Sodnik je odlo\u010dil, da je slednja resni\u010dna mati deklice, ker je zaradi neskon\u010dne ljubezni do h\u010derke ostala budna vso in gledala Venero. Beduinka pa je vmes zaspala, ker deklice ni ljubila, in ni prav povedala. Zato je sodnik ukazal, da morajo deklico vrniti njeni pravi materi. Potem sta se sre\u010dni vrnili na svoj dom.<\/p>\n

Odlo\u010ditev, podobna Salomonovi razsodbi, kjer se je bila prava ljubezen pripravljena odre\u010di v korist ljubljene osebe.<\/p>\n

Jedila za o\u010di in za \u017eelodec<\/h3>\n

S hrano v Omanu ni problemov. Vse je okusno in lokali videti \u010disti. Arabskim jedem se dodali svoj karakter \u0161e indijski in pakistanski priseljenci, ki so se tu naseljevali kot delovna sila \u0161e iz \u010dasov britanskega protektorata in \u0161e vedno se priseljujejo. Seveda prevladuje orientalska kuhinja s svojimi karakteristi\u010dnimi za\u010dimbami. Pravijo, da peko\u010di dodatki delujejo antisepti\u010dno, protivnetno. Jaz verjamem. Re\u010di je treba, da so Vzhodnjaki pravi gastronomi. V\u010dasih so veliko dali tudi na sam videz jedil.\u00a0 Avtorji srednjeve\u0161kih perzijskih in arabskih besedil to natan\u010dno opisujejo.<\/p>\n

\"OkusnaPisateljica Manuela Marin v svoji knjigi Okus po timijanu (A Taste of Thyme, Tauris, London, 2000)\u00a0 med drugim govori o receptih, ki jih je na \u0161iroko popisal znameniti Ibn Sajar Al Varak iz 10. stoletja. Pravi, da je videz \u0161e bolj pomemben kot okus. Pe\u010deno meso se olep\u0161a\u00a0 s sekljano rutico in trdo kuhanimi jajci, pi\u0161\u010dan\u010djo jed pa se krasi s kuhanim beljakom in \u017eivo rde\u010dimi semeni granatnega jabolka.<\/p>\n

Med poglavitne dodatke slavni kuhar Al Varak \u0161teje koriander, kumare, zeleno in mandlje ter pistacije. Klin\u010dki, \u017eafran, mu\u0161katni ore\u0161ek in drugo tudi niso smeli manjkati. Pa \u0161e nekaj. Jedila so morala imeti prijeten vonj. Zato so dodajali \u0161e ro\u017eno vodo, sivkino olje, kafro in ambro. Vse to je moralo biti usklajeno, kar je bila prava kuharska umetnija. Razumljivo, da so bile take jedi na mizah le bogatih perzijskih mogotcev, tur\u0161kih pa\u0161, vezirjev in sultanov ter saracenskih vojskovodij in bogatih \u0161ejkov. Mi smo se zadovoljili z enostavno a zelo okusno hrano. Za vzbujanje teka pa je bila lakota najbolj\u0161i aperitiv.<\/p>\n

K temu razpredanju o hrani me je napeljalo ljubeznivo povabilo na\u0161ega arabskega vodi\u010da Jume. Marijana nam je povedala, da nas je vodi\u010d Juma povabil na svoj dom. Pot proti pu\u0161\u010davi Wahiba, ki je bila cilj tega dne, namre\u010d vodi blizu njegovega bivali\u0161\u010da.\u00abPripravili nam bodo kosilo. Pa zberite po tri riale (cca. 3 evre) vsak, da se malo oddol\u017eimo. Seveda, \u010de ste za to,\u00ab je nas potipala Marijana. To! Obiskati dom, ki ga doma\u010dini le redko odprejo tujcem, to je res nekaj posebnega. Izrazi zadovoljstva so kar de\u017eevali.<\/p>\n

Pojedina za\u00abtri riale\u00ab.<\/h3>\n

Z Opero za tri gro\u0161e slovitega nem\u0161kega pisca, dramatika in re\u017eiserja Bertolta Brechta nima naslov ni\u010d posebno skupnega. V na\u0161em primeri gre sicer za prijetno \u00bbopero\u00ab, torej delo in kot re\u010deno za tri omanske riale. Kaj naj bi to delo pomenilo pa bo jasno nekoliko kasneje.<\/p>\n

Visokopritli\u010dno domovanje na\u0161ega Jume je obdajal zid. \u010cezenj so molele veje drevja. Vstopamo. Dva stebri\u0161\u010dna loka obdana s plo\u0161\u010dicami modrih vzorcev sta podpirala li\u010dno hi\u0161o, ki je imela tudi pro\u010delje poplo\u0161\u010dano. Sama radovednost je nas bila, kako je v notranjosti. Juma je pohitel in nas s h\u010derkico sprejel na vratih. \u00bbAhlan va sahlan, dobrodo\u0161li!\u00ab je nas pozdravil. \u00bbSahlan bikh,\u00ab sem odgovoril. Pred vrati smo se sezuli in vstopili. Prijetna sprejemnica, po tleh tepihi, ob steni divani. Pri\u010dakal nas je njegov stric. Nikjer nobene \u017eenske! Le \u0161estletna h\u010derkica \u0160ejma, ki so se ji o\u010dke svetile, kot dva ogenj\u010dka, je smeje sedla stricu v naro\u010dje.<\/p>\n

\"OmanNa\u0161e \u017eenske so nekam izginile. Juma je pojasnil, da so \u0161le v posebne sobe, kamor mi ne smemo. Najraje bi pokukali tja notri. Pozneje so nas sopotnice potola\u017eile s posnetki na telefonih, a \u017eene gostitelja ni bilo na njih. Imel pa sem privilegij, ki se je pokazal \u0161ele ob odhodu iz te gostoljubne hi\u0161e. Posedli smo po svoje, tudi po tleh, kar je tod povsem obi\u010dajno. Pa so nas podu\u010dili, da velja za sedenje posebno pravilo. Ni vljudno, da ponuja\u0161 na ogled podplate. Nekdo od na\u0161ih arabskih \u0161oferjev je pokazal kako je prav. Spustil se je na kolena in sedel na noge. Potem je s trupom zanihal in v enem sunku vstal. Potelovadili smo vsi in hitro obvladali bonton sedenja. Lahko pa z eno nogo poklekne\u0161, sede\u0161 nanjo, druga je za oporo. Mislim, da je res neokusno, \u010de razkazuje\u0161 bose, o\u017euljene in zdelane ter umazane podplate.<\/p>\n

Kosilo! Oh, kako izbrano so bila razlo\u017eena jedila na mizicah! Na poseben na\u010din pe\u010den krompir, ri\u017e v razli\u010dnih barvah, pe\u010deni pi\u0161\u010danci, razli\u010dne omake, tudi take, ki so \u017egale kot sonce, pa solate in sokovi in seveda jagnjetina. Oh, kako sem la\u010den! Noben pesni\u0161ko navdahnjen enolog, ki v okusu vina zazna celo \u0161umenje vetra nad vinogradom, ne bi znal zadovoljivo opisati odli\u010den okus pe\u010dene jagnjetine. Zna biti, da so bolj\u0161o jedli le prebivalci anti\u010dne Kartagine na zadnji ve\u010der pred napadom rimskih legij pod vodstvom Scipiona. Jagenj\u010dka so najprej skuhali v sladkem vinu in nato popekli. Tisti poslednji ve\u010der so si privo\u0161\u010dili resni\u010dno po\u017ertijo. Opolno\u010di pa so si \u017eenske odrezale kite, da so spletli vrvi za obrambne katapulte, zakurili so stra\u017ene ognje in se pripravili na boj.<\/p>\n

Po kon\u010danem obedu je gostitelj Juma prinesel kadilnico in tradicionalno pokadil okrog nas. Znan blagodi\u0161e\u010d vonj je napolnil dvori\u0161\u010de, ki je \u0161umelo od na\u0161ega klepetanja. Ve\u010d kot zadovoljni smo bili. Tudi Jumi se je od na\u0161ih pohval kar samo smejalo. Vse je bilo zain, dobro! Vmes pa je skakljala njegova ljubljenka \u0160ejma. Ostalih dveh deklic in treh fantov ni bilo doma. Tu je umestno ponoviti besede, ki jih je izrekel kralj francoskih kuharjev Georges\u00a0 Auguste\u00a0 Escoffier:\u00abDobra kuhinja je temelj resni\u010dne sre\u010de!\u00ab\u00a0 Le par kozar\u010dkov sivega pinota je manjkalo.<\/p>\n

Piti ali ne piti, to je vpra\u0161anje!<\/h3>\n

Islam dobesedno pomeni pokor\u0161\u010dino, in prepovedi pitja alkohola se je treba pokoravati. Prerok Mohamed je \u017ee vedel, zakaj je svojim vernikom prepovedal pitje alkohola. Na misel mi namre\u010d prihaja resni\u010dni dogodek iz angle\u0161ko \u0161panske zgodovine. Angle\u0161ki kralj Charles I. je bil hudo razo\u010daran, ker mu \u0161panski kralj Filip IV. ni ustregel \u017eelji, da bi dobil za \u017eeno infantinjo Mario. Svoj prizadet ponos je hotel potola\u017eiti z ma\u0161\u010devanjem. Nad \u0160panca je poslal celo ladjevje vojakov, ki so se izkrcali v Cadizu. Nerodno je bilo le to, da so si postavili tabor blizu velikih vinskih kleti. \u010cez par dni je bil napad na \u0160panijo kon\u010dan. Prelita ni bila niti kaplja krvi, toda vino je teklo v potokih. Angle\u0161ki napadalci so se ga tako napili, da so se v pijanskem neredu umaknili na ladje in odpluli v Anglijo. Tam so osramo\u010deni ugotovili, da so pozabili na \u0161panski obali vsaj \u0161e tiso\u010d svojih vojakov in menda 30 ladij.<\/p>\n

Nasprotno pa so \u0161panski mornarji pred bitko s pirati, gusarji, korzarji in podobnimi lovci na zlato in srebro, ki so ga ladje tovorile iz Srednje Amerike, vedno dobili dvojno merico ruma. Napadalci pa so se ga itak vseskozi nacejali. Tudi med prvo svetovno vojno so vojaki poznali tako imenovani \u00bb\u0161turm rum\u00ab. Kaj torej? Piti ali ne piti? Da tu je \u010der (malo po Shakespearu), kjer se marsikatera barka potopi, \u010de jo kapitan ne zna objadrati. Ravno pravo merico vsega, povedo stoletniki.<\/p>\n

Plutje po sipinah pu\u0161\u010dave Wahiba!<\/h2>\n

Moj privilegij se mi je razkril, ko smo odhajali iz prijaznega doma gostitelja. Juma me je zadr\u017eal.\u00abEstana \u0161vaja, po\u010dakaj malo\u00ab je rekel. Izza vrat je za trenutek pogledala njegova \u017eena. Ni bila zastrta. Le ruta ji je zakrivala lase. \u00bb\u0160ukran kabir, velika hvala!\u00ab sem vzkliknil. Potem je z nasmehom izginila.<\/p>\n

\"OmanOstrorobo \u010drnikasto pe\u010devje se je lu\u0161\u010dilo v droban gru\u0161\u010d vse naokrog ob \u0161iroki asfaltirani cesti, po kateri smo z d\u017eipi po\u017eirali kilometre. Pokrajina, prava kamnita pu\u0161\u010dava ni dajala mo\u017enost nikomur in ni slu\u017eila ni\u010demur. Ali pa\u010d? Smeh me je napadel, ko sem ugledal veliko tablo z napisom Public Toalet pod njim pa pu\u0161\u010dico, ki je kazala dale\u010d v ta mrtev svet. Da bi mi to javno strani\u0161\u010de kdaj prav pri\u0161lo, ta hip nisem niti pomislil. A kaj, ko nam zemeljski pogled ne more prodreti v prihodnje dogodke. Mrtvilo narave se je omeh\u010dalo in nasadi datljevih palm so jo znova o\u017eivili. Redko naselje se je skrivalo zadaj. \u0160e poslednje palme, skozi katere vidimo svetlo, rjavkasto valovanje sipin, ki se je kon\u010devalo s \u010drto obzorja.<\/p>\n

Tu smo in pred nami je Ramlat al Wahiba, ki se vle\u010de dobrih 180 kilometrov na dolgo in ve\u010d kot 8o kilometrov na vzhod proti Arabskemu morju. V tej pu\u0161\u010davi je pleme beduinov Al Wahiba naj\u0161tevil\u010dnej\u0161e in po njem je dobila ime. Ni pa del velike pu\u0161\u010dave Ruba al Khali ali po na\u0161e \u00bbprazen prostor\u00ab v Saudski Arabiji. Tu je svet \u0161e vedo tak kot ga je ustvarila narava<\/p>\n

Pri stavbi nekak\u0161ne avtomehani\u010dne delavnice, v katero je \u017ee silil droban pesek, smo ustavili. Vro\u010de\u00a0 je in ble\u0161\u010di se. \u010cas za po\u010ditek od sedenja? Tudi, a glavni razlog je priprava d\u017eipov na posebne vozne razmere. Pesek bakrenega nadiha je podoben mivki, v roki se \u017eivo presipa kot v pe\u0161\u010deni uri. Mehaniki zmanj\u0161ujejo tlak v zra\u010dnicah vozil. Radovedno se oziramo v druga\u010den svet, v katerega se bomo podali. Tu se civilizacija pravzaprav kon\u010da. V pu\u0161\u010davi velja pregovor, da lahko be\u017ei\u0161, a ne more\u0161 pobegniti. Zatorej moramo biti turisti, ki smo kot tujki, za katere pu\u0161\u010davi ni mar,\u00a0 opremljeni z vsemi pripomo\u010dki za pre\u017eivetje. K sre\u010di imamo dobre vodnike in prav tako pomembno, izku\u0161ene voznike. Sinove pu\u0161\u010dave, kot pravi legenda, je Alah ustvaril iz vetra, nato je vzel strelo in napravil arabskega konja. Zatem je vzel kup nesnage in iz nje napravil osla. In \u0161ele iz njegovega blata je naredil stalno naseljene ljudi!<\/p>\n

Zame je to tretje sre\u010danje s pu\u0161\u010davo velikih sipin. Zategnili smo pasove in \u017ee smo rili po pesku. Kar \u0161lo je, \u010deprav je bilo treba hitrost zmanj\u0161ati. Tojote in mitsubishiji so bili zaenkrat kos nadlogam. Za\u010dele so se prve sipine in prvo \u00bbmorsko valjanje\u00ab. Pe\u0161\u010dene vzpetinice so prerasle v dokaj strme hrib\u010dke. Tu se je za\u010delo.<\/p>\n

Pe\u0161\u010deni valovi nas zasipljejo<\/h3>\n

Juma se je zapodil po sredi strme sipine\u00a0 jo v enem zaletu premagal in navzdol zakrmaril \u010dez manj\u0161o in zopet navzgor. Volan je sukal tako hitro, kot bi poganjal kolovrat. Zana\u0161alo nas je na levo in desno, pa navzdol in navzgor, kot bi pluli po razburkanem morju, le da so tu brizgali valovi peska in to dobesedno \u010dez d\u017eip. Ro\u010dajev smo se dr\u017eali kot klopi. \u017denske so vre\u0161\u010dale, a Juma je resno vrtel volan in stegoval vrat, da bi \u010dim bolje videl skozi pe\u0161\u010deno zaveso, ki je udarjala po \u0161ipah. Pa \u0161e kar naprej, gori po dvajset, trideset metrov, doli prav toliko z dodatkom, potem\u00a0 naokoli, nikakor pa postrani prek sipine. To bi pomenilo prevra\u010danje vozila. Vedno je treba naravnost \u010dez njo. Spomnil sem se pripombe Marijane, da bo moja pisava videti \u010disto arabska, \u010de bi med vo\u017enjo po sipinah pisal razglednice. Mislim, da bi bila kar stenografska arab\u0161\u010dina!. \u00bb\u010ce bo to \u0161e trajalo, bomo vsi potrebovali vre\u010dke, razen kapitana,\u00ab sem pomislil.<\/p>\n

\"OmanKot \u010dez strm val smo se z d\u017eipi na nos spustili ve\u010d kot petdeset metrov navzdol v umirjeno pe\u0161\u010deno morje. Bli\u017eali smo se beduinskemu seli\u0161\u010du. Ko sem se ozrl proti pravkar opravljenem manevru, sem\u00a0 bil prepri\u010dan, da smo pristali sto metrov ni\u017eje. Vo\u017enja se je normalizirala in ograjen prostor se je pribli\u017eeval.<\/p>\n

Beduinka z burko nas je pri\u010dakala ob lesi. Tam v sen\u010dnem kotu je na tleh sedela v \u010drno odeta starka in vrtela preslico. Ni dovolila fotografiranja, smo pa zato poslikali vse ostalo. V notranjosti hi\u0161ke, zgrajene iz nekak\u0161nega protja in suhih palmovih listov, smo posedli na preproge. Dve \u017eenski zakriti z rutama \u2013 videle so se o\u010di, \u010delo in nos, sta pestovali otroke. Najprej obvezen \u010daj, postregli so halvo in datlje, nato pa \u0161e bolj obvezno trgovanje. Na tleh so bile razprostrte vsakovrstne zapestnice iz pisanih volnenih niti, okraski vseh vrst, majhni \u0161ali, rde\u010dkaste malhe s temnimi vzorci in cofki, celo lupine morskih pol\u017eev in \u0161koljk. \u010cudno. Za\u00a0 kake tri metre pisane robe in pa\u0161e za o\u010di je bilo. Izbiranje, pomerjanje, barantanje in znova brskanje. Z nami se je pogovarjal mlad mo\u0161ki s turbanom in v sne\u017enobeli tuniki, di\u0161da\u0161u. Ni bil beduinsko opravljen. Otro\u010de velikih \u010drnih o\u010di, ki so zvedavo gledale pri\u0161leke, se je brez upiranja dal popestovati eni na\u0161ih mamic.<\/p>\n

Ker smo imeli \u0161e dobro uro vo\u017enje do tabora so kon\u010dali z nakupi. Kot po nekak\u0161nem mirnem kanalu smo vozili, levo in desno pa visoki valovi sipin, ki so \u017ee sen\u010dile na\u0161o pot. Ob nizkem soncu smo prispeli na cilj, Sama al Wasil, kamp\u00a0 in nad njim dolg hrbet strme sipine, ki se je vlekel v nedogled. Na drugi strani, proti soncu pa so se nizale manj\u0161e v vrsti brez reda, nepremi\u010dne in \u010dakale veter, da odpotujejo z njim. \u00bbTu vam bo pu\u0161\u010dava spregovorila,\u00ab je rekla Marijana.\u00abDobro poslu\u0161ajte!\u00ab<\/p>\n

Ve\u010d … Oman<\/strong> – V znamenju Khand\u017earja in kadila (6. del)<\/a><\/strong><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Pi\u0161e: sopotnik Niko Jereb,\u00a0IDRIJSKE NOVICE, 10.\u00a0april\u00a02015 Fotografije: Marijana Pani\u0107 in\u00a0Ana Ho\u010devar Ve\u010d … Oman – V znamenju Khand\u017earja in kadila (4. del) Pri\u010dakala nas je beduinka\u00a0 s \u010drno burko na obrazu Michelinova zvezdica za pojedino, nato pa sipine, sipine, kot zibajo\u010da karavana, ki se nesli\u0161no izgublja v daljavo. Resda se \u017eenske v Omanu zakrivajo v \u010drnino \u010deprav ni zapovedana. Bedno ve\u010d mladih si privo\u0161\u010di svobodnej\u0161e, modernej\u0161e obla\u010denje, a lasje in roke morajo biti obvezno pokriti. […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"ngg_post_thumbnail":0,"footnotes":""},"categories":[4,7,237],"tags":[],"class_list":["post-21550","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-agencija-oskar","category-clani-pisejo","category-oman"],"acf":[],"aioseo_notices":[],"aioseo_head":"\n\t\t\n\t\n\t\n\t\n\t\n\t\n\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t