{"id":21443,"date":"2015-09-28T13:34:13","date_gmt":"2015-09-28T11:34:13","guid":{"rendered":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/?p=21443"},"modified":"2015-09-28T13:34:13","modified_gmt":"2015-09-28T11:34:13","slug":"oman-v-znamenju-khandzarja-in-kadila-4-del","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/oman-v-znamenju-khandzarja-in-kadila-4-del\/","title":{"rendered":"Oman – V znamenju Khand\u017earja in kadila (4. del)"},"content":{"rendered":"

Pi\u0161e: sopotnik Niko Jereb,\u00a0<\/strong>IDRIJSKE NOVICE, 27.marec 2015
\nFotografije: Marijana Pani\u0107 <\/strong>in\u00a0Ana Ho\u010devar<\/strong><\/p>\n

Po stezah kanjona se sprehajajo kosmate lepotice<\/h3>\n

Sprehod po balkonih pod Son\u010devo goro in prelo\u017eeno barantanje na souku.<\/em><\/p>\n

Ve\u010d … Oman – V znamenju Khand\u017earja in kadila (3. del)<\/a><\/p>\n

\"NizwaKhand\u017ear (glas med k in h) je podoben tur\u0161kemu hand\u017earju, le kraj\u0161i je in tradicionalno okra\u0161en. Dragoceni izdelki imajo na ro\u010daju, ki je izdelan (neko\u010d) iz roga nosoroga, kameljih kosti, tudi iz lesa ter na no\u017enici vdelane drage kamne ter intarzije iz srebra. Pas je temu primerno dekorativen. Neko\u010d je bila na koncu tega bodala smrt, sedaj pa \u017ee dolgo ne. V vsesplo\u0161nem razvoju zadnjih \u0161tirideset let je khan\u017ear pridobil sloves tradicije in postal eden od simbolov dr\u017eave in omanskega ljudstva. Dandanes v Omanu dojemajo poteg khand\u017earja iz no\u017enice za socialni tabu. Edini razlog, zaradi katerega sme mo\u0161ki to storiti, je poziv na zado\u0161\u010denje oziroma napoved ma\u0161\u010devanja ali pa samoobramba.<\/strong><\/p>\n

Ni me zbudil poziv al fed\u017e, k prvi molitvi pred zoro, kateri se doda \u0161e rek, da je molitev bolj\u0161a od spanca, \u0161ele zvonjenje sobnega telefona me je iztrgalo sanjam. Ozrl sem se na steno, kjer\u00a0 je bil izrisan poseben znak. V modrikasti barvi krog, v njem kocka, oziroma Kaaba, pod njo napis kibla in pu\u0161\u010dica. To je znak, ki muslimane opozarja v katero smer se morajo pri molitvah obrniti. Da, to sem videl v hotelu v kraju Marsa Alam ob Rde\u010dem morju. Nizwa velja za konzervativno islamsko mesto in me znak ni prav ni\u010d za\u010dudil.<\/p>\n

Privo\u0161\u010dim si izdaten zajtrk, vro\u010d \u010daj ohladim s sokom guave in ga obilno zasladim s temnim medom. Ta dan nas \u010dakajo d\u017eipi. Poslovimo se od \u0161oferja avtobusa firme Al Hidaya United in prostorskega udobja s klimo. Nalo\u017eimo nahrbtnike z zalogami za pre\u017eivetje dneva. Zve\u010der se vra\u010damo v isti hotel. Z Jumo sva po jutranjem pozdravljanju sabah al kher in sabah en nur \u017ee zmenjena, da sedem k njemu. Je tudi \u0161ofer d\u017eipa in to presneto dober, kar se je pokazalo v pu\u0161\u010davi.<\/p>\n

<\/p>\n

Pretkani branilci trdnjave<\/h3>\n

Starodavna Nizwa nekdanja prestolnica Omana, lepotica sredi vojska datljevih palm na \u0161irni oazi, je do nas gostoljubna, kar simbolizirajo veliki zlati kipi kavnikov \u2013 \u010de \u017ee imamo \u010dajnik, zakaj ne bi imeli \u0161e kavnika! Neko\u010d so se tu klala plemena za posest te ravnine<\/p>\n

\"DolinaNajprej trdnjava. Saj smo \u017ee povedali, da Oman premore kakih 500 stra\u017enih stolpov in trdnjav. Tudi ta je posebna. Zgradil jo je v 17. stoletju imam, sultan Bin Saif Bin Malik Al Ya’arubi (tako dolga imena niso ni\u010d posebnega). Med zidovi za\u010duti\u0161 v postanem suhem zraku vonj davnih dni in klice mujezina, ki je moral splezati po stotih pol\u017eastih stopnicah v minaret. Hay es salam! Sedaj klic odzvanja iz zvo\u010dnikov vrh kvadratastih stolpov. Minareti na ozemlju starega otomanskega cesarstva pa so okrogli, tudi v Egiptu, to je dedi\u0161\u010dina Turkov.<\/p>\n

Trdnjava kot se spodobi z vsemi presene\u010denji za oblegovalce. Sem v nadstropju nad glavnim vhodom. \u010cisto spredaj velika odprtina. Skoznjo so zlivali vreli datljev sirup na napadalce. \u010ce pa bi za\u017egali velika lesena in okovana vrata, so imeli branilci pripravljene mehove vode, ki so jih zlivali v re\u017eo tik nad vrati in tako pogasili ogenj. Pomikam se skozi prehode, stopnice in tunelaste dostope do gornjega dela. Pred seboj nedale\u010d stran vidim kupolo in minaret mo\u0161eje ki se je neko\u010d imenovala Imamova mo\u0161eja. Po rekonstrukciji, zgrajena naj bi bila hkrati s opisano trdnjavo, se je preimenovala v Mo\u0161ejo sultana Qaboosa. Minaret ima prav na vrhu tri zlato sijo\u010de krogle, kar pomeni, da je mo\u0161eja zelo pomembna. Nekatere imajo samo dve ali le eno kroglo. Vrh obrambnega nadzidka se zaman trudim, da bi ugledal obla\u010dek. Gore niso dale\u010d. Kmalu se bomo zapeljali proti njim.<\/p>\n

Na dvori\u0161\u010du Marijana razlaga. Karavane, ki so neko\u010d pripotovale v mesto, so blago, ki so ga tovorile, oddale v skladi\u0161\u010de, kjer so ga popisali. Zve\u010der so mestna vrata zaprli in nih\u010de ni ve\u010d mogel vstopiti. V\u010dasih se je zgodila tatvina in vodja karavane je poleg obi\u010dajnega vpitja in jadikovanja prito\u017eil nadzorniku. Vse so preiskali in mestnih vrat toliko \u010dasa niso odprli, dokler niso na\u0161li tatu.\u00a0 Od tedaj smo pri nas zelo napredovali. Imamo znane tatove, kljub temu so \u00bbmestna vrata\u00ab vseskozi odprta. Najprej na \u010daj potem pa v vrve\u017e.<\/p>\n

Pravkar so pripeljali sve\u017ee ribe. Raztovarjajo jih in mo\u017eje se kri\u010de pogovarjajo. Odna\u0161ajo jih v ribarnico. Krasni kosi meni neznanih prebivalk morja, ki navsezadnje po dobri cesti ni tako dale\u010d. Pravkar dvigujejo rumenoplavute tune iz ledenih zabojev. Prodajalne mesa so v posebnem delu. Vse je v belih in plavih plo\u0161\u010dicah. Napisi, da je kajenje prepovedano in vse je videti \u010disto, a prav tedaj mesar pripelje meso v prav nemarni samokolnici! Nizwa slovi po datljih. \u010cez 60 vrst jih je, komentira Juma. Poku\u0161amo, izbiramo in kupujemo. Oskrbel sem se s kilogramom podolgastih, menda sorte\u00a0 mabroom. Odli\u010dni so bili.<\/p>\n

Sicer na souku ni ni\u010d novega. Vsi so si podobni, a vsak je po svoje obarvan s krajevnimi zna\u010dilnostmi in vse je znova \u017eivopisno privla\u010dno. Dobi\u0161 kar ho\u010de\u0161 in nikoli ne ve\u0161 prave cene, \u010deprav si zbarantal na najni\u017ejo mo\u017eno. To se ti le dozdeva. Spretni trgovec vedno zaslu\u017ei. Tista razlika, ki si jo nevede pla\u010dal \u010dez realno ceno, pa je pla\u010dan u\u017eitek, ki ga imata kupec in prodajalec pri kup\u010devanju Tu ni ni\u010d zastonj in ni\u010d predrago. Le znajti se je treba. Na souku v Nizwi takoj\u00a0 opazi\u0161, da je Bahla s svojimi mojstri lon\u010darji blizu. Lon\u010devine je za ves Oman!<\/p>\n

Polo\u017ena vi\u0161ina in prepadna globina<\/h3>\n

Zavijamo proti goram Jabal Akhdar in zlagoma nabiramo vi\u0161ino. Pod nami je Wadi Ghul, \u0161iroka mokra prodnata struga,\u00a0 ho\u010dem re\u010di da po njej skoraj te\u010de voda, ki jo bolj slutimo. Na nasprotnem bregu\u00a0 izstopa ravnica z \u017eivo zelenimi njivami in nekaj palmami. Vse je obdelano, kjer zemlja lahko rodi. Vi\u0161je gori na skalnem pobo\u010dju vidimo starodavno vas. Zapu\u0161\u010dena in propadajo\u010da je. Pobiram zanimive kamen\u010dke.<\/p>\n

Gorovje se nam bli\u017ea, pa ne na lete\u010di preprogi, le mi drvimo z d\u017eipi proti njemu. Po dolgem vijuganju, kjer je cesta pre\u0161la v makadam, smo pra\u0161ili proti vrhovom. Odpirali so se razgledi. na vse strani. Nad nami gorski vrh Jabal Shams, Son\u010deva gora, najvi\u0161ji vrh Omana, ki dose\u017ee 3006 metrov. Nanj ne moremo, oziroma ne smemo. Sonce obseva nekaj antenam podobnega, tam ima vojska svoje skrivnosti.<\/p>\n

\"NaNa manj\u0161em platoju, kjer se makadamska cesta preve\u0161a na drugo stran ustavimo Foto stop in razgledna to\u010dka. Beduinke imajo svojo \u0161tacuno. Ker smo normalni se najprej posvetimo spominkom. Ro\u010dna dela iz volne vseh barv, brez \u0161alov ne gre, pa zapestnice, pisane vrvice, rute, pleteni trakovi, posodice iz gline pa lepi kamen\u010dki, celo kristali kalcita, kar veliki kosi in seveda lepi fosili amonitov in kaj vem kaj \u0161e. Nekaj malega kupim, slikam in se spravim proti ograji na rob, kjer je zmanjkalo tal. Vidim drugo stran, kaj pa je vmes pa \u0161e ne. Zadnji korak in \u017ee se trdno oprimem \u017ei\u010dnate ograje. Kak\u0161na globina pod mano! Prepad je stra\u0161en. Do dna je kakih tiso\u010d metrov, tu je najgloblji. Nekje po robu bomo hodili. Da mi srce ne bi padlo v hla\u010de in da se ne bi izmuznilo celo iz njih, sem zatisnil pas kot esmarhovo prevezo!<\/p>\n

\u0160e malo se popeljemo navzdol do izhodi\u0161\u010dnega mesta za adrenalinski sprehod. Pozdravijo nas koze, ki so silno zvedave in beduinka. Vse blago je v akciji. Popust pa kolikor uspe\u0161 zglihati. Sledijo napotki Marijane; \u00bbTo je kanjon An Nakhal. Steza\u00a0 nad njim je samo ena in pelje do kozjih staj. Kake dve uri zlo\u017ene in razgledne hoje v eno smer. In \u010de ho\u010dete nazaj, bo zopet dve uri. Previdnost ne bo odve\u010d.\u00ab<\/p>\n

Neznano kje spodaj je morda voda, poto\u010dek, re\u010dica? Ne vidi se. Steza zaenkrat ne vodi \u010disto po robu. Vseskozi se rahlo spu\u0161\u010da. Druga stran niti ni tako dale\u010d. To je pravi kanjon. Koliko \u010dasa je voda z gru\u0161\u010dem, ki ga je nosila po koritu svojega rojstva, dolbla in brusila\u00a0 razpoko, da je ustvarila to \u010dudo skoraj pod najvi\u0161jim vrhom Omana. Ujed\u00a0 in drugih pti\u010dev ni videti, le sive in \u010drnikaste apnen\u010daste gmote skalovja, v katere se zajedamo. Kru\u0161ijo se in v gru\u0161\u010du \u0161opi trave in grmovja. Steza je shojena. Uporabljajo jo lastniki koz.<\/p>\n

Balkonska steza<\/h3>\n

Zrak je sve\u017e, planinski in kar sam sili v plju\u010da. Sonce mo\u010dno pritiska. Razgledujem se\u00a0 po skalah, kjer so belkasti trakovi\u00a0 kristaliziranega apnenca. Odslej imam o\u010di samo za kamenje in stezo. Kup\u010dki kamenja zlo\u017eeni drug vrh drugega kot mali \u010dorteni v Himalaji, so bili znak za po\u010ditek. Pred mano sta Gorenjec in Vili s slamnikom na glavi. Ovil ga je z modrim trakom. Naenkrat zaukata, kot bi bila v Bohinjskih gorah. Odmev se za trenutek zgubi, nato se vrne, kot pozdrav z druge strani. Manjka samo \u0161e pesem Na Golici! Ja, veselo in lepo je. \u0160e vedno rahlo navzdol, pa \u010dez ve\u010dje skale. Vedno bolj proti robu se vle\u010de steza. Gremo \u010dez previs, spodaj ni ni\u010d, praznina je globoka. Ne imenujejo jo zaman balcony walk, balkonska pot.<\/p>\n

\"VelikiNazaj grede se mi zdi da se steza vzpenja bolj kot se je spu\u0161\u010dala. Tam se je skala razklala ravno ob \u017eili kristaliziranega apnenca. Grebem pa kamenju i\u0161\u010do\u010d primerek\u00a0 za spomin. Tak \u010drnikast kamen z belo kalcitno \u017eilo. \u017depi so \u017ee polni. V nahrbtniku \u0161e veliko prostora. Tu bi \u017ee \u0161lo, na letalu pa ne. Ne vem, \u010de bi se sploh dvignil. Bom \u017ee naredil selekcijo. Pijem vodo. Kdove kje se je napojila moja steklenica. Napis pravi da je Aquafina. Meni je bila fina. Koze ska\u010dejo \u010disto po kozje. Niso pretirano pla\u0161ne. Najbli\u017eji ponudim jabolko, po\u017ere\u0161no ga popade. \u0160e! Pa dajmo, bo v nahrbtniku ve\u010d prostora. Za\u010dudeno me gleda, ko pobiram kamenje. Jih bom jedel, se spra\u0161uje. Prevra\u010dam kamne in opazim, da sem \u017ee blizu roba prepadne stene, \u010dez ne vidim. Malo sem skrenil s poti. Izberem najlep\u0161ega, ostale odvr\u017eem in poi\u0161\u010dem stezo. Vidim nekaj na\u0161ih. Tam bo. Vzpenjam se, koza me gleda, kot bi hotela re\u010di kaj pa ti dela\u0161 tu, to je moj teren! Sonce slepi, vro\u010de je kljub 2000 metrom nad morjem.<\/p>\n

Opravili smo pot tja in nazaj. Pri d\u017eipih v senci le\u017eijo na\u0161i vodniki \u0161oferji. Pridru\u017eimo se pri \u010daju in kavi. Koze se pome\u0161ajo med nas. Pijejo kavo, \u017erejo vse, tudi lepenkaste lon\u010dke s kavno usedlino. Celuloza pa\u010d, za dobro prebavo. Kak\u0161en okus neki ima njihovo mleko \u0160e \u010dokolado so mi hotele polizati.<\/p>\n

Vozimo dol proti Nizwi. Na vo\u017enji sre\u010damo cisterno modre barve. \u00bbV njej je pitna voda,\u00ab razlo\u017ei vodi\u010dka. \u00abV rumenih je voda za druge namene.\u00bb Komu\u00a0 je namenjena voda v rde\u010dih cisternah sem presli\u0161al. Spotoma smo zapeljali s planotastega pustinjskega dela na rahlo dvignjen hribec. Pod nami se je razprla \u0161iroka ravnica, kjer je v nemirnem zraku rahlo podrhtevalo morje zelenila. Ne\u0161tete datljeve palme. Moje \u017eivljenje bi bilo neznansko dolgo, \u010de bi moral vse pre\u0161teti. V podno\u017eju se je belila mo\u0161eja. Onstran, tik ob zeleni \u010drti, se je na ozadje rjavega pu\u0161\u010davskega hriba zalepilo naselje. Spustili smo se v ta razko\u0161ni gaj. Spokojnost popoldneva pod visokimi pahlja\u010dami je motil le na\u0161 malce razposajeni sprehod.<\/p>\n

Lakoto smo te\u0161ili tu zraven, v kraju Al Hamra. Le\u010da, ri\u017e, v njem \u017ebice, \u017eafran in kapre, morda \u0161e kaj. Vse za en rial (1,90 evra). Dobro je bilo, za\u010dimbe so napravile svoje! D\u017eipi se vzpenjajo, po radijski zvezi pripovedujemo vice, sli\u0161ati jih je v vseh na\u0161ih vozilih. Namenjeni smo v vas, kjer je zgodovina pustila sledove, vas Misfal al Abryeen. Tod so se\u00a0 baje naselili \u017ee Perzijci, kasneje so Jemenci zgradili svojo na strmem bregu, kjer se je bilo la\u017eje braniti. Dolina je rodovitna. Palmove gaje, banane, papaje in kaj vem \u0161e, napaja sistem kanalov imenovan falaj. Stavbe iz blatnih zidakov je najedel \u010das. Nekajdnevno de\u017eevje bi jih spremenilo v gomile zgnetenega ila.<\/p>\n

Utrip kraja se meri na souku<\/h3>\n

Zgodnje popoldne je bilo \u017ee mimo, ko smo se znova sre\u010dali z vrvenjem na tr\u017enici. Skoraj vsi mo\u0161ki imajo sne\u017eno bel di\u0161da\u0161, \u017eenske so zastrte v \u010drnino. Muslimanska sveta knjiga Koran ne zapoveduje zakrivanja \u017eensk. Obstaja, lahko bi rekli knjiga-priro\u010dnik Hadisa imenovana. V njej so podrobna navodila za prehrano, obla\u010denje, dru\u017eenje, celo za pozdravljanje, skratka priro\u010dnik za \u017eivljenje. V Hadisi je zapovedano zastiranje \u017eensk, tudi prepoved alkohola in svinjine. Vse mora biti halal, \u010disto, po zapovedih.<\/p>\n

\"StarodavnaSouk je najugodnej\u0161i kraj za spoznavanje utripa mestnega \u017eiv\u017eava. Tu se vedno kaj dogaja, prijatelji se sre\u010dujejo, dovolj je samo sprehod po njem, obiski prijateljev in obvezno pozdravljanje ki traja in traja\u00a0 Tudi pri nas postajajo razni super in maksi marketi ter beteceji itd. kraji sre\u010devanj in prijateljevanj. Kje so le tiste dobre stare navade, ko smo se obiskovali po domovih ali pa v dobi gostilni.<\/p>\n

Za bolj urejenimi stojnicami so se\u00a0 pogovarjali doma\u010dini v belih di\u0161da\u0161ih. Na glavi so imeli kumah. Ob stebru na odprtem delu souka je bilo nalo\u017eeno meni neznano, sirku podobno klasje z zrni, stisnjeno med dva podolgasta lista. Zraven je kle\u010de sedel na videz starej\u0161i mo\u017eak, odet v belo haljo, ki se je nabrala v \u0161tevilne gube iz katerih so molele roke. Z njimi in hre\u0161\u010de\u010dim glasom je sosedu nekaj dopovedoval. Obraz, ki ga je ovijal bel turban je bil\u00a0 \u017eivahnih o\u010di in ostrih potez, ki sta jih obrusila pu\u0161\u010davski pesek in veter ter o\u017egalo sonce. Verjetno beduin, sin pu\u0161\u010dave. Pobaral sem ga, kaj prodaja. Angle\u0161\u010dine ni\u00a0 razumel, jaz pa njegovega odgovora v arab\u0161\u010dini ne. Pa sem se vrnil k njemu \u0161e z dvema sopotnikoma. Skupaj smo posku\u0161ali ugotoviti, kaj bi bilo tisto \u010dudo. Pa \u0161e danes ne vem.<\/p>\n

Hodil sem po trgovinicah in stikal po stojnicah. O\u010di so kar same kupovale. Na piko sem vzel bodalo khand\u017ear. Cela stena je bila ove\u0161ena z njimi in vsak druga\u010den. Veliki, manj\u0161i, srebrno se lesketajo\u010di z okraski. Izbral sem dva in jih sukal v rokah. Trgovec z debelo ovitim turbanom me je pretkano gledal in hvalil, kako \u010dudovito delo da sta. Intarzije naj bi bile v srebru. Verjel sem le na pol. Tudi sam sem mu prikimaval. Enega bi kupil, a la falouz, nimam denarja. Tipajo\u010de mi je postavljal cene in hvalil, da sem izbral najbolj\u0161a in najlep\u0161a. Jaz pa vztrajal pri svoji ceni. \u00bb Talata a\u0161rin! Last price for the most beautiful khanjar as you have ever seen befor! Triindvajset rialov! Zadnja cena za najlep\u0161i khand\u017ear, kar si jih videl doslej!\u00ab To je bilo petin\u0161tirideset evrov. Ker je bilo pred mano \u0161e kar nekaj dni potovanja, sem bil z denarjem previden. \u00bbLa, ne, morda zadnji dan. Ni tekel za mano, tu niso tako vsiljivi kot v Egiptu.<\/p>\n

Dobili smo se pred vhodom na tr\u017enico in zavili \u010dez cesto na \u010daj k Al-Mandi-al Dhahabi, oziroma k el manditu smo rekli. \u017denske so tu opravile inventuro nakupov in vsak je prispeval nekaj vicev k skupnemu smehu.<\/p>\n

Klic k molitvi<\/h3>\n

Zve\u010der v sobi izpraznim nahrbtnik in odberem nekaj najlep\u0161ih kamen\u010dkov, ostale pa odlo\u017eim na delovi\u0161\u010du za hotelom. Bodo pa za gradbeni material pa\u010d, saj povsod nekaj gradijo. Le\u017eim na postelji in na steni nad glavo imam znak kiblo. To ka\u017ee smer na sever. Torej le\u017eim po bio-geo – energetskih pravilih idealno. Je temu verjeti? Kaj pa \u010de le\u017eim na kri\u017ei\u0161\u010du negativnih energij, ki jih seva zemlja pod menoj? Vsaj negativne energije podzemnih vod se mi ni treba bati. Tu je \u017ee sama misel na vodo pozitivna!<\/p>\n

\"Nizwa-draguljV Omanu se je islamska vera najprej raz\u0161irila prav tu v Nizwi. Mesto je postalo \u017ee v 2. stoletju po hid\u017eri politi\u010dna in verska prestolnica. Muslimani \u0161tejejo letat\u00a0 od znamenitega bega preroka Mohameda iz Meke v Medino, kar naj bi se zgodilo leta 622 na\u0161ega \u0161tetja. V svojih potovanjih po arabskih de\u017eelah sem \u017ee velikokrat sli\u0161al melodiozne klice mujezinov. Najprej trikrat zapored\u00a0 ponovijo Alahu ou akbar, potem nadaljujejo z molitvenimi obrazci v slavo in \u010dast Alahu in preroku Mohamedu petkrat na dan. Ura klica se ravna po poziciji Sonca. Pri nas k molitvi vabijo zvonovi!<\/p>\n

V Omanu<\/a><\/strong> mo\u010dno prevladujejo sunitski karad\u017eiti, oziroma njihova milej\u0161a ina\u010dica, ibaditi. To lo\u010dino je najti \u0161e v delu Libije, Al\u017eirije ter na swahilskem obre\u017eju vzhodne Afrike. Do tam je preko Zanzibarja tudi segal vpliv nekdanjega Omana. Ni kaj, v dveh glavnih religijah je polno lo\u010din, ki vsaka po svoji stezi hodi k Bogu. Vse\u00a0 pa obljubljajo raj s tem, da je Alahov kar privla\u010den. V njem naj bi bilo obilje dobrot in polno brhkih mladenk, kot pi\u0161e Vladimir Bartol v Alamutu. Za mnoge pa velja, da verujejo le v tistega Boga, ki v banki svoj ra\u010dun ima, kot je pesnil slovenski poet Janez Menart.<\/p>\n

Ve\u010d …\u00a0<\/strong>Oman – V znamenju Khand\u017earja in kadila (5. del)<\/a><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Pi\u0161e: sopotnik Niko Jereb,\u00a0IDRIJSKE NOVICE, 27.marec 2015 Fotografije: Marijana Pani\u0107 in\u00a0Ana Ho\u010devar Po stezah kanjona se sprehajajo kosmate lepotice Sprehod po balkonih pod Son\u010devo goro in prelo\u017eeno barantanje na souku. Ve\u010d … Oman – V znamenju Khand\u017earja in kadila (3. del) Khand\u017ear (glas med k in h) je podoben tur\u0161kemu hand\u017earju, le kraj\u0161i je in tradicionalno okra\u0161en. Dragoceni izdelki imajo na ro\u010daju, ki je izdelan (neko\u010d) iz roga nosoroga, kameljih kosti, tudi iz lesa ter […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"ngg_post_thumbnail":0,"footnotes":""},"categories":[4,7,237],"tags":[],"class_list":["post-21443","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-agencija-oskar","category-clani-pisejo","category-oman"],"acf":[],"aioseo_notices":[],"aioseo_head":"\n\t\t\n\t\n\t\n\t\n\t\n\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t