{"id":2141,"date":"2010-03-17T12:02:33","date_gmt":"2010-03-17T11:02:33","guid":{"rendered":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/?p=2141"},"modified":"2010-03-17T12:02:33","modified_gmt":"2010-03-17T11:02:33","slug":"cudezi-so-se-zgodili-na-poti-po-srilanki","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/cudezi-so-se-zgodili-na-poti-po-srilanki\/","title":{"rendered":"\u010cude\u017ei so se zgodili na poti po \u0160rilanki"},"content":{"rendered":"

Pi\u0161e: sopotnik\u00a0Milan Petek Levokov<\/strong><\/p>\n

\"\"Tale pot po \u0160ri Lanki je res ena \u010dudna re\u010d. Po vrnitvi sem o marsikak\u0161nem potovanju imel vedno veliko za povedat, zdaj pa ni\u010d. Kot da mi je ob vseh vtisih\u00a0 s poti zmanjkalo pravih besed. \u010cude\u017e.<\/p>\n

Po vrnitvi domov me na ulici sre\u010da znanec, zaprise\u017een turisti\u010dni domoljub, in ko mu pojasnim, da moja barva na
\nobrazu ni od smu\u010danja na Krvavcu temve\u010d s pla\u017ee na \u0160ri Lanki, je bil rahlo razo\u010daran: \u2013 Tja si \u0161el? Le zakaj?<\/p>\n

\u2013 Zato, zato \u2026 zato, ker tam z \u017eeno \u0161e nisva bila, odvrnem. V tistem trenutku se ne morem spomniti bolj\u0161ega razloga.\"\"<\/a><\/p>\n

\u2013 In kako je bilo \u2013 tam so zdaj monsuni, kajne? Vrta dalje znanec. In komarji?\u00a0\"\"<\/a><\/p>\n

\u2013 Niti ne, odkimavam. Vreme je bilo son\u010dno, no, tudi de\u017eja je bilo \u0161e kar, in vlaga.<\/p>\n

\u2013 Lepo, mi kima sogovornik. Zaradi de\u017eja in vlage ti ne bi bilo treba tako dale\u010d od doma! Si pa vsaj videl kak\u0161no eksoti\u010dno \u017eival?<\/p>\n

\u2013 Videl; slone, opice, pave, ku\u0161\u010darje, in zdi se mi, da sem videl tudi leoparda …<\/p>\n

\u2013 Samo zdi se ti? Doma bi ga v \u017eivalskem vrtu sigurno videl, leoparda in \u0161e veliko ve\u010d \u017eivali, modruje znanec. In hrana \u2013 ste dobro jedli?<\/p>\n

\u2013 Jedli, jedli, prikimavam. Odli\u010den ri\u017e imajo, pa banane, ananas in \u0161e vse ostalo sadje.<\/p>\n

\u2013 Ri\u017e in banane \u2013 je to vse? Ste vsaj kaj zanimivega do\u017eiveli, kaj res divjega, da se vtisne \u010dloveku v spomin?\"\"<\/a><\/p>\n

\u2013 Zanimivega, nepozabnega? Ja, na silvestrovo smo se vzpeli na en hrib, ampak to ni bilo ni\u010d divjega, huj\u0161a je bila hoja po mestnih ulicah, bosih nog po vro\u010dem asfaltu\u00a0 …<\/p>\n

\u2013 Hoja po vro\u010dem asfaltu? Mu vzame sapo. Da nisi v kak\u0161ni sekti, ki hodi po \u017eerjavici?<\/p>\n

\u2013 Ne, kje pa, \u010deprav smo bili zraven, ko so eni hodili.<\/p>\n

Sogovorniku je to dovolj. Nejeverno strese z glavo in se naslednji hip spomni, da mora nujno na nek sestanek. Oprosti, mudi se mi, re\u010de in odhiti. Ko odhaja, vidim kako \u0161e vedno stresa z glavo.\"\"<\/a><\/p>\n

Presneto, le kaj si bo mislil, pomislim. Res se mu \u010dudno odgovarjal, a je tudi \u010dudno spra\u0161eval. O \u0160ri Lanki in o na\u0161em potovanju bi mu lahko veliko povedal, veliko ve\u010d kot samo o de\u017eju, bananah in opicah. Seveda, \u010de bi zmogel spraviti vse tiste vtise v besede: modrina neba in morja, ro\u017ee, na tiso\u010de ro\u017e, de\u017e in spet de\u017e in nato sonce, d\u017eungla, glasovi d\u017eungle, okusi, za\u010dimbe, ljudje, nasmehi, pozdravi, prijazni pogledi, zvezde na nebu, \u010daji, morje \u010dajev, ribe in spet sadje, pravi cunami sadja in okusov, templji in stupe, potem gekoti v sobah, pijavke v travi, psi na ulicah in pla\u017eah, miroljubni, kot so miroljubni ljudje in ves navidezni kaos mest, ki v resnici ne izgledajo kot prava mesta …\u00a0\"\"<\/a><\/p>\n

Hja, vse to bi lahko nalo\u017eil mojemu znancu, morda bi me takrat razumel. To so sicer malenkosti, a vse so svojevrstni \u010dude\u017ei. Nenavadni biseri. Kot to, da smo na za\u010detku bili vsi popotniki med seboj popolni neznanci, potovanje pa zaklju\u010dili kot dobri prijatelji. In da sem med sopotniki spoznal so\u0161olko s faksa, ki je pred dobrimi dvajsetimi leti, v \u0161tudentskem hitenju proti diplomi, nisem utegnil spoznati. In da sem prvi\u010d v \u017eivljenju zrl v ozvezdje Ju\u017enega kri\u017ea na nebu. In se potapljal v morju in utapljal v mno\u017eici \u010dajnih okusov in za\u010dimb. Ob\u010dudoval stoi\u010dno spanje (meditiranje?) \u0161rilan\u0161kih psov po cestah in pla\u017eah, \u010deprav so se mimo njih kotalili valovi prometa in morja. Zavidal sem jih, do tak\u0161ne spokojnosti duha meni \u0161e veliko manjka, \u010deprav se trudim.\"\"<\/a><\/p>\n

En majhen \u010dude\u017e se mi je pripetil tudi pod vrhom svetega Mihinitaleja. V de\u017eju in vetru, ko so se \u0161e doma\u010dini zatekli v zavetje, sem jaz v eni roki z de\u017enikom, v drugi z nahrbtnikom, v tretji s fotoaparatom, v \u010detrti pa \u0161e dr\u017eal \u017eeno za roko, rinil proti vrhu, in tik pod njim do\u017eivel razsvetljenje. Na mokrih, v kamen vklesanih stopnicah, mi je spodrsnilo in z roko (peto, seveda!) sem tre\u0161\u010dil po sveti skali. Sporo\u010dilo zame je bilo jasno in poni\u017eno sem se, bosonog in \u010dofotajo\u010d po lu\u017eicah, vrnil z gore. In \u2013 od kod pet rok se morda kdo vpra\u0161a? Ne vem, to je spet eden izmed \u010dude\u017eev, ki se lahko zgodijo samo na \u0160ri Lanki. Dobro vem, kaj vse sem imel v rokah in da sem ob tla udaril s prosto (peto!) roko. \u0160e eden izmed \u010dude\u017enih biserov s poti, pravzaprav safir, ki jih lahko najde\u0161 samo tam. Tako kot jih je na\u0161la \u017eena; zdaj se barva njenih modrih o\u010di podvaja v safirjih na rokah in v u\u0161esih. Bi moj znanec vse to razumel? Morda.\"\"<\/a><\/p>\n

A tistega o komarjih pa najbr\u017e ne. Komarji na \u0160ri lanki namre\u010d sploh niso problem \u2013 \u010de ima\u0161 ustrezno za\u0161\u010dito. Bioenergetsko, seveda. Spet majhen \u010dude\u017e. Zaradi te za\u0161\u010dite, ki mi jo je v za\u010detku izgradil Marjan, \u010disto pravi \u0161aman med na\u0161o dru\u017ebo popotnikov, se me komarji izogibali do konca potovanja, in tudi doma imam zdaj mir pred njimi. Res je doma zima in sneg, ampak vseeno, \u010dutim, da \u010dude\u017e s \u0160ri Lanke \u0161e vedno traja. In ne samo to, tudi pred zoprnimi in te\u010dnimi ljudmi, ki jih \u010dlovek v \u017eivljenju vedno sre\u010duje in se jim skoraj ne more izogniti, imam v zadnjem \u010dasu mir. Niti na enega zoprne\u017ea, ki so mi obi\u010dajno pili kri, \u0161e nisem naletel. Kot da se me zdaj izogibajo. Ne vem kako in kaj, a sumim, da je pri tem majhnem \u010dude\u017eu, tako kot pri komarjih in \u0161e pri \u010dem, imel vmes svoje prste Marjan, na\u0161 dobri \u0161aman s poti po \u0160ri Lanki \u2026\"\"<\/a><\/p>\n

\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Pi\u0161e: sopotnik\u00a0Milan Petek Levokov Tale pot po \u0160ri Lanki je res ena \u010dudna re\u010d. Po vrnitvi sem o marsikak\u0161nem potovanju imel vedno veliko za povedat, zdaj pa ni\u010d. Kot da mi je ob vseh vtisih\u00a0 s poti zmanjkalo pravih besed. \u010cude\u017e. Po vrnitvi domov me na ulici sre\u010da znanec, zaprise\u017een turisti\u010dni domoljub, in ko mu pojasnim, da moja barva na obrazu ni od smu\u010danja na Krvavcu temve\u010d s pla\u017ee na \u0160ri Lanki, je bil rahlo […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"ngg_post_thumbnail":0,"footnotes":""},"categories":[7,3],"tags":[],"class_list":["post-2141","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-clani-pisejo","category-sri-lanka"],"acf":[],"aioseo_notices":[],"aioseo_head":"\n\t\t\n\t\n\t\n\t\n\t\n\t\n\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t