{"id":21294,"date":"2015-09-21T10:19:41","date_gmt":"2015-09-21T08:19:41","guid":{"rendered":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/?p=21294"},"modified":"2015-09-21T10:19:41","modified_gmt":"2015-09-21T08:19:41","slug":"oman-v-znamenju-khandzarja-in-kadila-3-del","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/oman-v-znamenju-khandzarja-in-kadila-3-del\/","title":{"rendered":"Oman – V znamenju Khand\u017earja in kadila (3. del)"},"content":{"rendered":"

Pi\u0161e: sopotnik Niko Jereb,\u00a0<\/strong>IDRIJSKE NOVICE, 13.marec 2015
\nFotografije: Marijana Pani\u0107 <\/strong>in\u00a0Ana Ho\u010devar<\/strong><\/p>\n

Kjer so doma izganjalci zlih duhov<\/h3>\n

Trdnjava, ki si jo nismo ogledali, ker v njej stra\u0161i<\/em>!<\/span><\/p>\n

Ve\u010d … Oman – V znamenju Khand\u017earja in kadila (2. del)<\/a><\/p>\n

Ob izjemnemu napredku, tradicija starih obi\u010dajev \u0161e ostaja. O njih govorijo ustna izro\u010dila, predvsem v odmaknjenih krajih. V napetih pripovedih pogosto nastopajo d\u017eini, duhovi, v katere vra\u017eeverni doma\u010dini \u0161e kar verjamejo.\u00a0Oman je prispeval na seznam svetovne dedi\u0161\u010dine svoje najznamenitej\u0161e naravne in kulturne lepote. Trdnjavo Bahla s starim mestom, arheolo\u0161ko najdi\u0161\u010de Bat, Al Khutm in Al Ayn, omanski namakalni sistemi, imenovani \u00bbfalaj\u00ab in Pot kadila oziroma obmo\u010dje blizu mesta Salalah na jugu.<\/strong><\/p>\n

\"Mo\u0161ejaObetajo\u010d dan mi je naznanil natakar pri zajtrku z besedami:\u00abSabah al her!\u00ab Jaz pa nazaj: \u00abDobro jutro i tebi sine!\u00ab Samo zare\u017eal se je prav na \u0161iroko. Tu ni delavcev iz biv\u0161e Juge, prej bi me razumel, \u010de bi mu odgovoril po belud\u017eijsko. Nabasal sem se z roglji\u010di in drugim pecivom, ki sem ga namazal z dodatki ter vase zlil tri skodelice pravega \u010daja pome\u0161anega s sokom grenivke. Pa gremo!<\/p>\n

V programu je bil dopoldanski ogled znamenite d\u017eamije, ki jo je sultan Qaboos podaril omanskemu ljudstvu. Med vo\u017enjo sem vrtel glavo in pre\u017eal na po\u0161tni urad ali vsaj nabiralnik. V mojem vidnem polju je bil le vrve\u017e in bela poslopja. Ni\u010d rumenega. Pozneje sem odkril, da so nabiralniki modre barve.<\/p>\n

<\/p>\n

Ustavili bomo za kratek ogled,\u00ab je rekla Marijana. Juma je pokimal in rekel:\u00abSlovenija!\u00ab Ni\u010d nam ni bilo jasno. Kar impozantna zgradba se je ble\u0161\u010dala in pred njo urejena trata. \u00bbTo je opera!\u00ab Kdo bi si mislil, da imajo Arabci operne hi\u0161e. \u00bbJa, ja,\u00ab je kimala vodi\u010dka. \u00bbOrkester sestavljalo omanski godci in programski direktor je Slovenec!\u00ab Sedaj je bila jasna pripomba na\u0161ega vodi\u010da. Kasneje sem izvedel, da je to Ale\u0161 Drenik. Sultan Qaboos ga je izbral med kandidati, ki so se prijavili na razpis. Menda ima triletno pogodbo. Nekaj nas je vendarle \u017eulilo. Kak\u0161no glasbo poustvarjajo arabski glasbeniki in kako jo na\u0161 rojak izbira? Pa smo izvedeli, da se tu vrstijo svetovno znani operni pevci kot Placido Domingo, pevec opernih arij in bel canta Andrea Bocelli itd. Skratka program svetovnih opernih hi\u0161. Tudi toaleta je predpisana, obla\u010dila iz jeansa niso dovoljena!<\/p>\n

Dvakrat bogata mo\u0161eja<\/h3>\n

Vo\u017enja skozi moderni del Muscata ni trajala dolgo. Tu smo, v Gubrahu. Pri\u010dakala nas je ena najimenitnej\u0161ih in najpomembnej\u0161ih stavb v Muscatu. Velika mo\u0161eja sultana Qaboosa, ki jo je, tako pi\u0161e, ob 30-letnici svoje vladavine, podaril omanskemu narodu. Mlad park pred nami s cvetjem, zelenjem in drevjem. Neznana vrsta srednjedebelnih dreves je bila posebno zanimiva. Z vej so viseli vinsko rde\u010di cvetovi, ki so spominjali na metlice za \u010di\u0161\u010denje steklenic. Juma mi je razlo\u017eil, da so sadike pripeljali iz Avstralije, drevo pa, da se imenuje bottle brush, krta\u010da za \u010di\u0161\u010denje steklenic, dobesedno torej! \u0160tirje minareti 45 metrov visoki, so jo uokvirjali, peti nad glavnim delom je bil z 91,5 metri najvi\u0161ji. Izza njega je zlato svetila zlata kupola. Stojim pred njo. Veli\u010dastna in dostojanstvena je.\u00a0 Turisti in verniki so se ob mogo\u010dnem kompleksu kar porazgubili. Skupina deklic oble\u010denih v belih hla\u010dah in \u010drnih tunikah in z belimi rutami na glavi, so fotografirale in mladostno \u017elobudrale. Vodnica, odeta v \u010drnino, jih je mirila.<\/p>\n

Bil sem \u017ee v prenekaterih, od Hagie Sofije, Briv\u010deve mo\u0161eje v Kairouanu do velikanke v Casablanci. Najve\u010dja je v Meki, ima kar osem minaretov!\u00a0 \u010cevlje sem odlo\u017eil na poli\u010dko in si dobro zapomnil mesto, saj je bilo tu \u010devljev, da bi obul majhno mesto! Vstopam z desno nogo naprej skozi masivna, umetelno izrezbarjena lesena vrata v tiho notranjost, ki je elegantno bogata v okrasju detajlov. Lahko bi o njih napisal knjigo. Ni\u0161e, izdelane v razli\u010dnih stilih okrasja iz keramike in mozaikov. Tu vidimo mamelu\u0161ki dekor, bizantinske mozaike, otomansko keramiko, omansko srebrno keramiko, keramiko iz Timruda iz Azije, pa \u0161e in \u0161e. Po stenah so kaligrafsko izpisani izreki Korana in 99 svetih imen Alaha ter arabeske, ki posnemajo prepletajo\u010de rastlinske motive, nikoli pa geometrijske like.<\/p>\n

\"DetajliKibla, smer proti Meki je zapovedana in jo ozna\u010duje molilna ni\u0161a, mihrab, ki je posebej ozalj\u0161ana. Na njeni desni je minbar, pri\u017enica, s katere imam vodi molitve. Vse je narejeno tako municiozno, s filigransko natan\u010dnostjo, kot bi bili tu na delu iluminatorji otomanskih miniatur, ki jih je opisal nobelovec Orhan Pamuk v svoji knjigi Ime mi je rde\u010da. Med molitvijo izvajajo obredne gibe, med drugim tudi pokleknejo. Najprej se s koleni in prsti na nogah dotaknejo molilne preproge, nato \u0161e z rokami, nosom in \u010delom. To je tudi eden od razlogov, zakaj nimajo mo\u0161ki in \u017eenske skupne molilnice. Migajo\u010de zadnjice \u017eensk bi preve\u010d motile pobo\u017eno zbranost mo\u0161kih.<\/p>\n

Kot bi stopil na mah, tak je bil ob\u010dutek. Ro\u010dno izdelana, skoraj 4.300 kvadratnih metrov velika\u00a0 perzijska preproga je v enem kosu prekrivala tla molilne dvorane. Narejena je iz nepredstavljivih 1.700 milijonov vozlov! In tehta 21 ton! \u0160eststo izku\u0161enih \u017eena jo je delalo kar \u0161tiri leta. Nevidno je se\u0161ita iz 58 kosov. Ne vem, kaj bi ob\u010dudoval. Pridu\u0161eno mrmranje obiskovalcev in vodi\u010dev se je dvigovalo proti stropu kot molitev. Tam, prav na sredi je visel glavni lestenec, izdelek firme Swarovski. Z osmimi metri premera in \u0161tirinajstmetrsko dol\u017eino je z osmimi tonami te\u017ee bingljal nad menoj ves v kristalih in zlatu. Ni mi padel na glavo. Vrtoglav sem bil od kupa denarja, ki so ga porabili za vse to\u00a0 umetni\u0161ko okrasje. Mo\u0161eja je res dvakrat bogata, v zlatu in v umetelno izdelanem okrasju.<\/p>\n

Mesto skrivnostnih duhov<\/h3>\n

Blizu poldneva je in sonce pe\u010de. Med vo\u017enjo proti Bahli sem listal prospekte o mo\u0161eji. Gradili so jo \u0161est let. Na\u0161i strokovnjaki, ki so gradili stavbo za onkologijo, bi jo pacali vsaj 60 let! Celoten objekt obsega blizu 4 hektarje, glavni minaret je visok 91 metrov, ostali \u0161tirje pa po 45 metrov. Zmotila me je Marijana. \u00bbSe bomo u\u010dili arabsko,\u00ab je pogledala po avtobusu. \u00bbJaz bi se u\u010dil pisanja v arab\u0161\u010dini,\u00ab sem bil va\u017een. \u00bbPo\u010dakaj z razglednicami. Ko bo nas z d\u017eipi premetavalo po pu\u0161\u010davskih sipinah, bo tvoja pisava pristno arabska,\u00ab mi je ponagajala. U\u010denje je prevzel Juma in smo \u0161teli:\u00ab Uahed, itnen, talata\u2026 in smeh!\u00ab<\/p>\n

\"UnescovaPrispeli smo k vzno\u017eju gorovja Jabal Akhdar v pokrajini Ad Dakhiliyah, kjer se skriva Bahla. Le\u017ei kakih 200 kilometrov jugozahodno od Muscata. Je staro mesto, ime nosi po nekdanjemu vladajo\u010demu plemenu Bahila. Stavbe, ki so ohranjene, so ve\u010dji del iz 15. stoletja. Posebnost je velika trdnjava nad mestom. Mimogrede, Oman jih premore kakih 500 s stra\u017enimi stolpi vred. Radovednost o njej in mestu nam je te\u0161ila Marijana. Zbrali smo se okrog nje, kot bi ponujala lizike. Zasnova mesta in trdnjave sega \u0161e v predislamsko obdobje, dodobra pa je bila trdnjava prezidana v 13. in 14. stoletju in ka\u017ee povsem tradicionalne islamske arhitekturne poteze. Stara Bahla je imela 12 kilometrov obzidja, ki je zaobsegal tudi oazo. Mogo\u010dna stavba je bila pred nami v prvem planu z zna\u010dilnimi stra\u017enimi stolpi, zidani iz pe\u0161\u010denjaka. Ostalega kar ni bilo videti. Prvotno je bila razen temeljev in delnih podpornih zidov zgrajena iz utrjenega blata. Ta del so morali zaradi ob\u010dasnih de\u017eevnih obdobij pogosto popravljati.<\/p>\n

\u00bbGremo na ogled\u00ab, je bil \u017eeljan Vili, doma iz okolice Celja. \u00bbNe, ne bomo! Zato ker v njej stra\u0161i!\u00ab je resnobno poudarila Marijana. \u00bbPotem pa nujno moramo v trdnjavo!\u00ab sem dvignil glas. Namenila mi je hiter zvit pogled. \u00abNe bo \u0161lo! Kljub koraj\u017ei\u00ab se je obregnila.\u00abTrdnjava je zaprta. Niso krivi le strahovi. Zaradi zgodovinske in arhitekturne znamenitosti, ter d\u017einov v njej,\u00ab pri tem si je nadela povsem misti\u010dni izraz, \u00bb jo je Unesco uvrstil na listo Svetovne dedi\u0161\u010dine. Poleg Bahle so na Listi svetovne dedi\u0161\u010dine \u0161e Obmo\u010dje kadila v de\u017eeli Dhofar, omanski namakalni sistemi, imenovani \u00bbfalaj\u00ab in arheolo\u0161ka najdi\u0161\u010da Bat, Al-Khutm in Al-Ayn. Naselbine in nekropole naj bi izvirale iz tretjega tiso\u010dletja pred Kristusom. Trdnjavo so za\u010deli obnavljati po letu 1988 pod skrbstvom Unesca in omanskega Ministrstva za dedi\u0161\u010dino in kulturo. Za turiste so jo odprli leta 2012. Ogledati si je mo\u017eno le manj\u0161i del in \u0161e to ob petkih in sobotah. Danes pa je alitneen, ponedeljek!\u00ab<\/p>\n

\u00bbKaj pa strahovi in d\u017eini? se oglasi Hortenzija. Verjetno bi jih tudi ona rada videla. Marjana si\u00a0 nas ogleda, kot bi ocenjevala, koliko smo sposobni dojemati nadnaravne sile \u010drne in bele magije. \u00bbBahla se je sprva imenovala Madinat al Sehr, kar naj bi pomenilo Mesto magije. Trdnjava je zgrajena je na grobu \u010darovnika in njegov duh se pojavlja v njenih labirintih, tako pravi izro\u010dilo. Poleg tega se pono\u010di na bli\u017enjem hribu prikazuje lete\u010da mo\u0161eja!\u00ab<\/p>\n

Meni so se \u017ee za\u010deli prikazovati d\u017eini v obliki lete\u010dih pe\u010denih pi\u0161\u010dancev. Iz obrazov drugih sem razbral, da tudi njih preganjajo podobni prividi. Da kolektivno nezavedno po Carlu Jungu dr\u017ei, mi je potrdila vodi\u010dka sama, ko je rekla:\u00abJala! Gremo jest!\u00ab Zasli\u0161al se je veseli ja v vseh tonih in jakostih, kot bi bili na zborovski vaji za opereto.<\/p>\n

Gosti\u0161\u010de ob cesti niti ni bilo ugledno, toda hrana je zelo teknila. Sonce je \u017egalo, zelenjavna juha je bila vro\u010da in se nikakor ni hotela ohladiti, dokler nisem ugotovil, da je le primerno za\u010dinjena. Tudi del pi\u0161\u010danca, ki je bil golobjih kosti sem pospravil z ri\u017eem vred, ki je bil okrepljen z di\u0161avami in za\u010dimbami. Potlej sem prevzel \u010duvarja son\u010dnih o\u010dal, ker je bilo v prostoru, kamor smo se vsi po vrsti zatekali, temno kot v rogu. Spominjam se dubrovni\u0161kih postre\u0161\u010dkov, ki so v pristani\u0161\u010du kri\u010dali:\u00abKoferi na \u010duvanje!\u00ab<\/p>\n

Arabci so \u0161e kar vra\u017eeverni in d\u017eini za nekatere \u0161e vedno obstajajo, za druge pa le v zgodbah. So zle narave in lahko obsedejo \u010dloveka. V Bahli in sosednji Nizwi se \u0161e najdejo magi, ki izganjajo d\u017eine, ki niso tako dobri in radodarni, kot tisti iz Aladinove \u010darobne svetilke. Ta je \u017eivel v mestu Madinat al Salam, mesto miru, tega je kasneje kalif Al Mansur preimenoval v Bagdad. Izvedenci bele magije, ki danes izganjajo d\u017eine uporabljajo amulete hajahs in hars imenovane ter za\u017eigajo kadila in kopajo obsedence v slani vodi ob branju svete knjige Al Ghazali in izrekov iz presvete knjiga Koran. Tudi za naravne ujme imajo razlago. Kadar \u0161tirje elementi, zemlja, zrak, ogenj in voda niso v ravnote\u017eju, se pojavljajo katastrofe. Re\u0161itev je v njihovem uravnote\u017eenju.<\/p>\n

\u010cude\u017eno zeli\u0161\u010de z napako<\/h3>\n

Tudi pravlji\u010darstvo je \u0161e vedno \u017eivo. Bajke, kot ustno izro\u010dilo potujejo iz roda v rod. Pa povejmo eno kratko, ki bi jo sicer arabski pripovedovalec znal raztegniti \u010dez ves popoldan tja v no\u010d. Pravzaprav bi jo zaigral z besedami, glasom in kretnjami.<\/p>\n

Bilo je davno tega, ko je v vasi na vrh zelenega gorovja Jabal Akhdar zbolel mlad mo\u0161ki. Nih\u010de ni vedel, kaj je z njim narobe. Njegova dru\u017eina je \u017eivela v \u017ealosti, ker mu ni znal nih\u010de pomagati. Odlo\u010dili so se, da odpotujejo v Medino k svetemu\u00a0 Preroku Mohamedu. Sprejel jih je in vpra\u0161al od kod prihajajo. Povedali so, da so iz daljnega Omana. Povedal jim je, da zdravilno zeli\u0161\u010de raste na njihovi gori,\u00a0 in da bo mo\u0161kega ozdravilo. Nabrati morajo to zeli\u0161\u010de in skuhati \u010daj, ki naj ga bolnik popije.<\/p>\n

Veseli, da je zdravilo tako blizu njih in priprava leka tako enostavna, so zapustili Medino in odpotovali. Takoj po vrnitvi domov so na vrhu gore nabrali zdravilno zel. Bil je to timijan. Skuhali so bolniku \u010daja in kmalu se mu je stanje izredno popravilo. A popolnoma le ni ozdravel. Dru\u017eina se je znova napotila v Medino k svetemu Preroku, da bi poizvedela, kaj je \u0161lo narobe. Sveti Prerok je rekel, naj mu poka\u017eejo zeli\u0161\u010de timijan. Ko so jo polo\u017eili pred njega, je rastlino glasno vpra\u0161al, zakaj ni mo\u0161kega popolnoma ozdravila. Rastlina pa je poni\u017eno odgovorila. \u00abProsim, oprosti mi veliki Prerok. Ozdravila sem ga devetindevetdesetih bolezni, toda ne morem ga re\u0161iti pred edino, ki je \u0161e preostala. Pred smrtjo!<\/p>\n

Zavzeli smo Jabrin<\/h3>\n

Vzvi\u0161eno se dr\u017ei lepotec Jabrin med ne\u0161tevilnimi datljevimi palmami, biser med omanskimi trdnjavami. Nedale\u010d od Bahle stoji. Njegovo te\u017eko premagljivo zidovje smo zavzeli v prvem naletu kljub trifuntnim topovom na dvori\u0161\u010du. Vpisal sem se v spominsko knjigo, za vsak slu\u010daj, za zgodovino! Kot zvesta \u010deta smo sledili vodi\u010dki in poslu\u0161ali razlage. Zgrajen je bil sredi 17. stoletja kot bivali\u0161\u010de imama Bil’araba. Tu je tudi pokopan. Trdnjavo so obnovili v letu 1983. Lesene strope in tramovje krasijo imenitne slikarije rastlinskih vzorcev. Slepi prehodi, navidezna vrata, varljiva nadstropja, stopni\u0161\u010da in obrabni stolpi burijo domi\u0161ljijo obiskovalcev. Neko\u010d je trdnjava imela prav posebno sobo za imamovega konja!<\/p>\n

\"TrdnjavaV sobah so razstavljene stare okovane skrinje s \u010dudovitimi vzorci pa velike pisane blazine, \u0161tevilno posodje. Nekak\u0161na ponev je bila tako velika, da bi v njej pe\u010dena pica napolnila \u017eelodce vsem nam. V spodnjih prostorih so bila tla polna nekak\u0161nih kanalov, kot velika odcejevalnica, ki se je stekala v koritca s posodami. Skrivnost je razkrila Marijana. Da so tu odlagali datlje in kar so \u00bbspustili\u00ab se je nateklo v lon\u010deno posodo. Razlezemo se po obzidju, ki je zna\u010dilno narezljano, se son\u010dimo in razgledujemo. Vse naokrog palme z namakalnim sistemom. Napis, ki sem ga prej videl, je povedal, da je bil nasad urejen leta 1990. V daljavi \u010dudni hribi s priostrenimi vrhovi. Nad nami tiho morje jasnine in pripekajo\u010de sonce. Malo bi zadremali.<\/p>\n

Tudi slove\u010di lon\u010darji iz Bahle so dremali. \u017deleli smo si ogledati njihovo delo pa smo pri\u0161li ob nepravem \u010dasu. Zaprto. \u0160e Juma ni bil kos trdovratnemu ne, nobenega ni, ne morete na ogled. Videli smo samo obzidje, ki je obdajalo priznano lon\u010darsko delavnico. Vozimo proti nekdanji prestolnici Nizwi, kjer se bomo raztovorili in prespali v hotelu. Ob\u0161irna ravnina tod naokrog spada med poglavitna obdelovalna obmo\u010dja in je bil v preteklosti vedno na udaru osvajalnih plemenskih bojev. Vsi so si ga \u017eeleli prilastiti prav zaradi rodovitnosti. Pri\u0161li smo na \u017eivahno delovi\u0161\u010de. Gradijo cesto privoze, urejajo plo\u010dnike. Pa ne samo tu. Ko smo kri\u017earili po Omanu, smo dostikrat naleteli na podobno. De\u017eela je pravo gradbi\u0161\u010de in raj za gradbena podjetja. Kje so na\u0161i gradbeni baroni? Tu bi bili princi!<\/p>\n

Hotel Al-Diyar s tremi zvezdicam je presenetil. Doma me je nekaj znancev nezaupljivo gledalo, ko sem povedal, da bomo spali v hotelih s tremi zvezdicami, ali pa \u0161e manj, \u010de\u0161 takim zakotnim luknjam ni zaupati glede \u010disto\u010de in hrane in sploh. Nikoli nisem imel problemov. Na potovanjih zadostujeta le sna\u017ena postelja in prha ter dober zajtrk in prijazni ljudje. Uli\u010dna ponudba hrane je povsod dovolj bogata. To je vendar eden od \u010darov potovanj. Pa mi je rekla vodi\u010dka, da so ljudje, ki padejo samo na pet zvezdic, \u010de jih ni, ni potovanja.<\/p>\n

Malo me je mikalo, da bi \u0161el na solo potep po Nizwi. Potem sem pomislil, da me naslednji dopoldan \u010daka \u0161tiriurni treking po robu kanjona, ki v najglobljem predelu pada kar tiso\u010d metrov do dna. Tsbah al kher, lahko no\u010d sem si rekel. Ko sem se zlo\u017eil na posteljo, sem na steni zagledal nekaj, kar sem neko\u010d \u017ee videl na jugu Egipta!<\/p>\n

(pogovori v arab\u0161\u010dini so zapisani po izgovorjavi)<\/strong><\/p>\n