{"id":21225,"date":"2015-09-15T12:01:28","date_gmt":"2015-09-15T10:01:28","guid":{"rendered":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/?p=21225"},"modified":"2015-09-15T12:01:28","modified_gmt":"2015-09-15T10:01:28","slug":"oman-v-znamenju-khandzarja-in-kadila-2-del","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/oman-v-znamenju-khandzarja-in-kadila-2-del\/","title":{"rendered":"Oman – V znamenju Khand\u017earja in kadila (2. del)"},"content":{"rendered":"

Pi\u0161e: sopotnik Niko Jereb,\u00a0<\/strong>IDRIJSKE NOVICE, 27.februar 2015
\nFotografije: Marijana Pani\u0107 <\/strong>in\u00a0Ana Ho\u010devar<\/strong><\/p>\n

Po de\u017eeli kraljice Sabe<\/h3>\n

Su\u017eenj je postal svoboden, \u010de mu je uspelo dotakniti se droga z zastavo!<\/b><\/span><\/em><\/p>\n

Ve\u010d … Oman – V znamenju Khand\u017earja in kadila (1. del)<\/a><\/p>\n

Osnovna barva omanske zastave je rde\u010da. \u0160e v 20. Stoletju so omanske ladje razvijale samo rde\u010do zastavo. Ko je bil britanski protektorat odpravljen, so na notranji rob zastave dodali dr\u017eavni grb, prekri\u017eana me\u010da z bodalom, khand\u017earjem (glas med k in h) v sredi ter dodali belo in zeleno barvo, ki jo lo\u010di pas rde\u010de. Bela simbolizira mir, zelena plodnost. Uradno je bila sprejeta decembra 1970. Grb pa izvira iz sredine 18. stoletja in simbolizira tradicionalno oro\u017eje omanskega ljudstva.
\nDr\u017eava je \u010dlanica OZN od leta\u00a0 in Arabske lige. V mednarodni politiki na videz ne igra pomembne vloge, a ve\u010dkrat nastopa kot mediator med Rusijo in ZDA.<\/strong><\/p>\n

Sobni telefon je pregnal kratko no\u010d. Nekaj arabskega sem zagodrnjal v slu\u0161alko in odlo\u017eil. \u0160e malo. Pa me je v uho dregnil nara\u0161\u010dajo\u010d zvok mobija. \u00bbNima smisla, vstati bo treba,\u00ab sem si rekel. Ko so mi za silo za\u010deli delovati mo\u017egani, so se za\u010dele vrstiti slike Oman, Muscat, ogled mesta, zajtrk\u2026 Adrenalin radovednosti me je hitro postavil na noge. Za zdrav za\u010detek dneva sem si privo\u0161\u010dil po\u017eirek doma\u010dega brinovca, oplemenitenega z grenkimi ro\u017eami. Doslej me je na potovanjih ta ognjeni zid vedno obvaroval pred vdorom nevarnih drobno\u017eivk, ki so nevidno gomazele med hrano. V Omanu ni mo\u010d dobiti ni\u010desar, kar di\u0161i po alkoholu. Ne \u017eganih pija\u010d, ne vina, ne piva. Alkohol je strogo prepovedan. Vnos alkohola v dr\u017eavo pa kazniv. Hecno, ime je pa arabskega izvora! Jaz sem eliksir zdravja pretihotapil v tetrapaku Fructalovega jabol\u010dnika. Da ne bi pu\u0161\u010dalo, sem navoje pokrov\u010dka namazal s sekundnim lepilom. Dr\u017ealo je kot hudir. Sedaj sem ga moral odlu\u0161\u010diti z no\u017ei\u010dem.<\/p>\n

Razpotegnjeno glavno mesto Muscat<\/strong><\/p>\n

V arabskem svetu si v hotelih obi\u010dajno privo\u0161\u010dim evropski zajtrk z vsemi tistimi kruhki\u00a0 sir\u010dki, d\u017eemi, medom, maslom in ocvrta jajca s \u010debulo ter sve\u017ee stisnjen sadni sok in pravi \u010daj, veliko \u010daja. Pri mizi me \u010dudno gledajo, ker dolivam sok v \u010daj. Tako ga ohladim\u00a0 pa \u0161e pa\u0161e mi. Neizbe\u017ene kasnej\u0161e pojave lakote pote\u0161im s krajevnimi jedmi.<\/p>\n

\"OpernaZ avtobusom se peljemo skozi Ruwi. Marijana \u0161e enkrat predstavi\u00a0 arabskega vodi\u010da, ki bo nas spremljal vse dni na\u0161ega popotovanja po Omanu. Prav simpati\u010den je ta na\u0161\u00a0 Juma Khamis Saleh al Harthy, ali na kratko Juma. V brezhibno beli galabiji, ki ji v Omanu pravijo di\u0161da\u0161, se\u00a0 smeji in posku\u0161a ponoviti jutranji pozdrav v sloven\u0161\u010dini. Vsi se zabavamo. Potem nas pozdravi\u00a0 s salam alejkum in pove, kako se odzdravi. Tu se nam po\u0161teno zatakne. Smejimo se, \u0161e najbolj Juma.<\/p>\n

Na\u0161 hotel Ruwi je na robu mestne \u010detrti z istim imenom in hkrati skoraj v centru. \u010cudno se sli\u0161i. Muscat je namre\u010d zelo razpotegnjen. Prav za prav sta to dve stari mesti Mutrah in Muscat, ki sta sedaj \u017ee zdru\u017eeni. Vle\u010de se v priobalnem pasu, kjer je predvsem okrog starega pristani\u0161\u010da in mesta le malo prostora. Omejujejo ga visoki, goli in ostrorobi hribi, ki jih je gorovje Al Hajar \u010dez kratko planoto poslalo v svojo predhodnico tja do morja. Med podno\u017eja prepadnih skalnatih pobo\u010dij se vrivajo jeziki ravnine, pozidane z novimi \u010detrtmi. Mesto se \u0161iri\u00a0 proti zahodu, kjer je ob morju na\u0161lo ve\u010d prostora. Tam je tudi letali\u0161\u010de.<\/p>\n

<\/p>\n

Z \u017eivahnim prometom, v katerem so imele glavno besedo tojote vseh vrst, z belimi\u00a0 modernimi stavbami arabskih potez v dopoldanskem soncu, med katerimi sem pogre\u0161al neboti\u010dnike, ki tekmovalno prera\u0161\u010dajo mesta v Zdru\u017eenih arabskih emiratih, smo za\u010deli raziskovanje Muscata.<\/p>\n

\u00bbTu v Omanu je vi\u0161ina objektov omejena in nobeno poslopje ne sme imeti ve\u010d kot pet nadstropij,\u00ab je za\u010dela Marjana. \u00bbTudi zunanji videz\u00a0 oziroma gradnja sama mora imeti vsaj 75% arabskih elementov.\u00ab Natrosila je nam kup drobnih a koristnih informacij za obna\u0161anje v arabskem svetu, zraven pa sledila na\u0161im radovednim pogledom in sproti razlagala zanimivosti, mimo katerih smo vozili.<\/p>\n

Portugalski trdnjavi bedita nad sultanom<\/strong><\/p>\n

\u0160e ravnokar smo bili sredi mesta pa se je cesta \u017ee zarezala med strmine. Ustavili smo se. \u00bbFoto stop,\u00ab je bilo sli\u0161ati. Pod nami se je odprla ravnica belih zgradb in pala\u010d, ki so se \u0161irile do morja. Objemali so jo goli bregovi rjavega skalovja, vrh katerih sta stali trdnjavi, na zahodu Al Mirani, na vzhodu pa Al Jalali. Zgrajeni sta bili v \u010dasu portugalske zasedbe tega dela Omana, da \u0161\u010ditita pristani\u0161\u010de. Med njima je del mesta in sultanova pala\u010da, Al Alam. Prizor, ki ga je bilo vredno posneti!<\/p>\n

\"StaraPotem nazaj in tja dol v mesto ob morju. Prostrana plo\u0161\u010dad pred sultanovo pala\u010do Al Alam\u00a0 je na obrobju rumenela in rdela od cveto\u010dih nizkodebelnih dreves. Prekinjale so je negovane trate in okrasni vlo\u017eki plo\u0161\u010d iz marmorja in granita, ki so se ble\u0161\u010dali, kot bi jih pravkar zgladili. Nekaj skrbnikov si je dalo opraviti z gredicami ro\u017e. Na\u0161a dru\u017eba se je strnila v senci administrativne pala\u010de, saj je tukaj\u0161nje zimsko sonce\u00a0 dosegalo vro\u010de \u017earke na\u0161ih poletij. Tu smo z Marijano potovali skozi del zgodovine Omana do dana\u0161njih dni.<\/p>\n

De\u017eeli so dolgo vladali plemenski \u0161ejki. Pogosto so se bojevali za oaze in rodovitna obmo\u010dja, predvsem okrog Nizwe. Zaradi pomembne geografske lege ob morju, kjer so se kri\u017eale stare pomorske trgovske poti, je kmalu postal zanimiv za evropske osvajalce. Leta 1508 so\u00a0 Oman, predvsem priobalni del z Muscatom, zasedli Portugalci. Muscat, ime pomeni \u00bbsidri\u0161\u010de\u00ab, je bilo tedaj zelo va\u017eno pristani\u0161\u010de na poti v Indijo. Njihova vladavina je trajala do 1648, ko so de\u017eelo osvojili Otomanski Turki. Pregnal jih je \u0161ele sultan Ahmail ibn Said. V tem obdobju je Oman raz\u0161iril svojo posest in njegova trgovska mre\u017ea je segala prek Indije do Kitajske, na zahodu pa vse do Zanzibarja in obal Vzhodne Afrike. Zanimivo, da je bil Zanzibar nekaj \u010dasa celo glavno mesto Omana! V 19. stoletju je Oman postal interesno obmo\u010dje Velike Britanije. Britancev so se re\u0161ili leta 1966. Proglasili so neodvisnost Omana in Muscat. Leta 1971 pa je z zdru\u017eitvijo obeh nastal Sultanat Oman z glavnim mestom Muscat.<\/p>\n

Sultanat je velik za dobrih deset Slovenij in ima 3,8 milijona prebivalcev. Od tega je kakih 800 tiso\u010d priseljencev iz Pakistana, Indije, Banglade\u0161a. De\u017eela je pu\u0161\u010davska. Izvirske pitne vode tako reko\u010d nima. Potrebe krijejo z razsoljevanjem morja in uvozom\u00a0 ustekleni\u010dene vode. Tudi ve\u010dino hrane uva\u017eajo. Kmetijskih povr\u0161in je manj kot 1%. V oazah raste vse, od datljev, banan, papaj, zelenjave in lucerne za krmo. Le premalo je teh Alahovih vrtov. Redijo ovce in koze ter seveda kamele, govedoreja je v manj\u0161ini. Tradicionalna izvozna artikla sta kadilo in datlji, glavni pa nafta.<\/p>\n

Omanski \u010dasovni skok<\/strong><\/p>\n

Sedanji vladar sultan Qaboos bin Said Al Said je leta 1970 odvzel oblast svojemu o\u010detu sultanu Saidu bin Taimuru. Dr\u017eava je absolutna monarhija. Imajo sicer parlament, vendar je sultanova beseda glavna in zadnja. Je tudi finan\u010dni minister in hkrati minister za zunanje zadeve. Med dr\u017eavljani je zelo spo\u0161tovan in priljubljen. Zvedeli smo, da enkrat na leto prepotuje dr\u017eavo, kjer se sre\u010duje in pogovori s prebivalci.<\/p>\n

\"Srce\u0160tudiral je v Angliji, kjer je kon\u010dal tudi Kraljevsko voja\u0161ko akademijo v Sandhurstu in bil na voja\u0161kih dol\u017enostih z Britanskim pehotnim bataljonom v Nem\u010diji. Ko je zaklju\u010dil voja\u0161ko slu\u017ebo, je \u0161el na potovanje okrog sveta. Po vrnitvi leta 1964 se je v svojem rojstnem kraju Salalah na jugu Omana kar \u0161est le posve\u010dal \u0161tudijam islama in omanske zgodovine.<\/p>\n

Preden je zavladal sultan Qaboos je bil Oman dokaj zaostal. Ni bilo \u010dasopisov, ne radia, celo son\u010dna o\u010dala\u00a0 niso bila za\u017eeljena. Leta 1970 so imeli samo tri dr\u017eavne osnovne \u0161ole in \u0161e te le za de\u010dke. Danes je \u010dez 1000 dr\u017eavnih osnovnih \u0161ol za oba spola in 350 zasebnih \u0161ol ter \u0161tevilne znanstvene ustanove. Na Univerzi sultana Qaboosa je ve\u010d kot 15 tiso\u010d rednih slu\u0161ateljev, v tujini pa \u0161tudira \u0161e okrog 30 tiso\u010d omanskih \u0161tudentov. Dr\u017eava jim krije vse stro\u0161ke, tudi potne!<\/p>\n

Na za\u010detku sedemdesetih so premogli samo eno bolni\u0161nico s komaj dvanajstimi posteljami! Dandanes imajo 60 modernih bolni\u0161nic in 242 zdravstvenih centrov ter \u0161tevilne zasebne klinike. Leta 1970 so imeli le\u00a0 10 kilometrov urejenih cest. Sedaj jih je \u017ee za 127 tiso\u010d kilometrov. Nimajo pa \u017eeleznice. Skupaj z Zdru\u017eenimi arabskimi emirati na\u010drtujejo za\u010detek gradnje naslednje leto. Proga bo tekla iz Emiratov prek Muscata do mesta Salalah na jugu Omana. Na cestah ter ulicah pa se med zadnjimi modeli tojot\u00a0 pretikajo doma\u010dini s pametnimi telefoni in tabli\u010dnimi ra\u010dunalniki. Res je Oman iz zaostalosti \u010dez no\u010d presko\u010dil dve stoletji v moderni \u010das.<\/p>\n

Razvlekli smo se po segreti plo\u0161\u010dadi in razgledovali. Pala\u010do je obdajalo obzidje, \u010dez katerega so kukale kupole poslopij. Kaj vse se skriva tam zadaj, kak\u0161no razko\u0161je je skrito na\u0161im o\u010dem? Pogledi so se nam pasli po elegantnem vhodu v pala\u010do. \u0160tirje vretenasti stebri v modri in zlati barvi, ki se na vrhu razpirajo kot lotos, nosijo ravno streho. Skozi ta vhod, ki je kazal dovr\u0161enost okus, kot bi bil kupljen v butiku, nismo smeli vstopiti. V pala\u010di sultan obi\u010dajno sprejema visoke goste. Med njimi sta \u017ee bili angle\u0161ka kraljica, pa nizozemska kraljica Beatrix in drugi. Sultan se zadr\u017euje ve\u010dinoma v rezidenci Al Seeb ali pa Al Manah.\u00a0 Na lokaciji Al Alam je bilo neko\u010d, ko je \u0161e cvetela trgovina s su\u017enji, ki so jih zajeli v vzhodni Afriki, britansko opori\u0161\u010de. Britanska zastava, ki je tedaj plapolala, je bila verjetno mo\u010dno zastra\u017eena. Zgodba namre\u010d pravi, da je vsak su\u017eenj, ki se je uspel dotakniti njenega droga, postal svoboden. Morda prav iz te zgodbe izvira ime pala\u010de. Al Alam namre\u010d pomeni zastavo. V Omanu so praviloma vsa poslopja bela. Al Alam je izjema. Poleg bele nosijo pro\u010delja \u0161e zlato in modro barvo!<\/p>\n

Pohajkovali smo po obalni cesti pod trdnjavo Al Mirani. \u010cepi na vrhu in je videti\u00a0 neosvojljiva. Pe\u010devje se strmo vzpenja nad nami. Pogled tja gor mi skoraj zlomi vrat. Njeni stolpi z belimi obrobami so kot budna o\u010desa, najvi\u0161ji nosi plapolajo\u010do zastavo Omana. Spodaj pa strumna stra\u017ea pred majhnim vhodom v skalo. Kam nekim pelje? Stra\u017ear je kot kip. Slikam doma\u010dina v beli tuniki, ki se mi nasmehne. Med prsti mu polzijo jagode. Nabrane so kot na\u0161 ro\u017eni venec. Pogled na obalo pred sultanovo pala\u010do obstane na topovih, prekritih s sivkasto ponjavo. Tik pred mano pa mo\u0161eja. Minaret nosi polkro\u017eno kupolo. Njena kraljevsko modra barva \u017elahtno izstopa pred rjavkastim ozadjem. Na vrhu nima ne zlatih krogel, ne polmeseca. Morda to ni mo\u0161eja? Mimoido\u010di Omanec v belem di\u0161da\u0161u, na katerega sem se obrnil, je potrdil, da je mo\u0161eja z imenom Al Khawr. Nekaj mi je \u0161e razlagal, pa nisem razumel.<\/p>\n

Malo smo pope\u0161a\u010dili. V okolici sultanove pala\u010de so bele ulice spokojno dihale brez obi\u010dajnega orientalskega vrve\u017ea. Sonce je slepe\u010de pritiskalo in klimatiziran avtobus je bil za ve\u010dino prijetna osve\u017eitev. Nekdo je glasno zavzdihnil: \u00bbPivo bi!\u00ab Kandidatov je bilo polno, \u017eelja pa uresni\u010dljiva \u0161ele, ko bomo znova na letali\u0161\u010du v Istanbulu. Meni vro\u010dina \u0161e kar prija, a vo\u017enji se vendarle nisem odrekel, \u010deprav ni bilo dale\u010d\u00a0 do naslednje zanimivosti.<\/p>\n

Muzej dru\u017einskih zakladov<\/strong><\/p>\n

Blizu Omansko-Francoskega muzeja smo ustavili pred v\u0161e\u010dnim poslopjem. Pravzaprav je to skupek \u0161tirih arhitektonsko domiselnih zgradb, hkrati pa tako arabskih, da predstavljajo nekak\u0161no ikono mesta. Leta 1999 je za stilno dovr\u0161enost, ki odseva tradicionalne elemente Omanske gradbene dedi\u0161\u010dine, bila podeljena visoka nagrada sultana Qaboosa za arhitekturno odli\u010dnost. To je Bait al Zubair, Zubairjeva hi\u0161a, ki je sedaj zasebni muzej. Razstavljeni predmeti so iz dru\u017einske zbirke. Za obiskovalce je odprl vrata leta 1998.<\/p>\n

\"SultanovaPrvo kar je pritegnilo, so bile figure oriksov, bodorogih antilop v naravni velikosti. Zanje so zna\u010dilni dolgi, rahlo ukrivljeni rogovi, zato tako ime. Malo je manjkalo, da bi omanski beli oriksi zaradi lova izginili, zato so jih za\u0161\u010ditili. V osrednjem Omanu imajo celo svoj rezervat. Ta antilopa meri 1,20 metra v vi\u0161ino, njena dva sabljasta roga pa prav toliko. Ne \u017eivali same, temve\u010d njihova umetelna poslikava, ki je kar \u017earela od barv, ta je vzbudila ob\u010dudovanje. Poleg khand\u017earja so upodobljene tudi na denarju.<\/p>\n

Ogledali smo si glavno razstavno poslopje Bait al Bagh. \u0160ejk Al Zubair bin Ali, ki je slu\u017eil pod prej\u0161njimi sultani kot minister in svetovalec, jo je\u00a0 leta 1914 zgradil za svoj dom. Bila je zbirali\u0161\u010de elite, kasneje prenovljena. V njej so portreti sultanov, \u010dudoviti primerki omanskih bodal, khand\u017earjev, ukrivljenih sabelj in ravnih portugalskih me\u010dev, pa mu\u0161ket z lesenimi naboji in drugega strelnega oro\u017eja, stara glasbila, bobni, kitari podobna glasbila na \u0161est strun (al tanbura), srebrna okrasja in ornamentiranih skrinj. Razstavljen je ne\u017een porcelan. Podnapis Al Awani al Siniyyi pove, da je kitajski. Dragotine v zlatnini in draguljih, vdelani v nakit so nam skrivaj \u0161epetale skrivnosti bogate rodovine. V vrstah nanizani kovanci preteklih stoletij bi zanetili zbiralsko strast numizmatikom, da bi jim sline kar lile. Lutke so bile odete v tradicionalne no\u0161e za razli\u010dne prilo\u017enosti. O\u010daran sem bil od sve\u010danih \u017eenskih obla\u010dil. Kar \u010dutil sem \u017eare\u010de poglede zastrtih lepotic, ki kradoma zrejo skozi tan\u010dice.<\/p>\n

Na stojnici sem popil kavo, budun, brez sladkorja, nato pa z avtobusom v mestno \u010detrt ob morju in na kosilo. Korni\u0161 Al Bahri je bil \u017eivahen. Nove tople vonjave, med katere se je me\u0161al dih morja in kriki galebov, so visele v zraku. Posedli smo za mize blizu vhoda v souk in si privo\u0161\u010dili doma\u010do hrano, pi\u0161\u010dan\u010djo shawarmo. Pogled na zelenkasto rumeno jed ni bil navdu\u0161ujo\u010d, a lakote ni zadr\u017eal. \u00bbNa Orientu sem in je vse pisanih barv!\u00ab me je pre\u0161inilo, in z vsakim gri\u017eljajem je bila hrana okusnej\u0161a. Zalival sem jo s kozarcem vipavskega vina zelen, \u017eal le v mislih. \u010ce prej ne bi pou\u017eil banan, bi \u0161e naro\u010dil! Ta del mesta se imenuje Mutrah in v pristani\u0161\u010du je bila zasidrana\u00a0 sultanova jahta Al Said, ki je menda \u010detrta najve\u010dja zasebna jahta na svetu. \u00bbJaz sem pri shawarmi, kaj neki stre\u017eejo na jahti?\u00ab<\/p>\n

Vsak po svoje smo si privo\u0161\u010dili sprehode po korni\u0161u (obalna cesta) in raziskovali Muttrah souk. Barantanje in spet barantanje, tudi za razglednice. Vsak Arabec je pretkan trgovec in barantanje je na\u010din \u017eivljenja. Mar ni tako?! Tam na robu polkro\u017enega zaliva, kjer korni\u0161 izgine za hrib, se je malo pred portugalskim stra\u017enim stolpom visoko na skalovju, preden pade v morje, belila nenavadna zgradba. Videti je bila kot kratko pecljati kelih na katerem je poveznjena okrogla kupola z dekorativnimi odprtinami. Nekje sem to \u017ee videl. Oh seveda, kadilnica! Pa ne za cigaretarje, temve\u010d simbol tradicije in poklon tiso\u010dletja najbolj iskanemu blagu, ki ga je narava podarila, Omanu \u2013 kadilu. Objekt je pove\u010dana oblika posodice v kateri se ga za\u017eiga. Posodic je ve\u010d vrst. Denimo, v ju\u017enem Omanu so \u0161katlaste.<\/p>\n

Da je bilo kadilo res dragoceno, potrjuje Pot kadila, ki se je odcepila od slavne Svilene poti in zavila na jug, na skrajni konec arabskega polotoka. Od tu so karavane \u017elahtno smolo tovorile v tedanjo Evropo, ki je to di\u0161avo pla\u010devala v zlatu. O tem bom \u0161e spregovoril. Statue kadilnic smo na poti ve\u010dkrat sre\u010devali. \u0160e nekaj smo pogosto videvali. Povsem znana stvar je, le oblikovana je z bogato orientalsko domi\u0161ljijo!<\/p>\n